Revija Reporter
Slovenija

Čajanka ob petih: Ali je Evropa v Sloveniji in Slovenija v Evropi

Reporter

27. apr. 2014 10:49 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

V petek, 25. aprila se je v prostorih Mestnega muzeja Ljubljana javno predstavilo Društvo Evropska Slovenija s svojo prvo Čajanko ob petih, v okviru katere je potekala razprava o tem, ali je Evropa v Sloveniji in Slovenija v Evropi. Razprava se je osredotočila na tri glavne skope. V uvodu z vprašanji odsotnosti, pomanjkanja vrednot kot so: odgovornost, tekmovalnost, resnica in svoboda. V nadaljevanju o odprtih gospodarskih vprašanjih in prekomernega, nenormalnega zadolževanja, ki ga spremljamo v zadnjem letu, ko je aktualna vlada dodatno zadolžila to državo za več kot 8 milijard. V sklepnem delu pa je bil poseben poudarek namenjen še vladavini prava oz. odsotnosti pomanjkanja pravne države in tega, kako vlade tranzicijske levice največkrat neupravičeno kazensko preganjajo svoje politične nasprotnike.

Številčna publika je skupaj z razpravljavci  na čajanki ugotavljala, da obstoja velika zaskrbljenost nad trenutno situacijo v državi in da obstaja želja po tem, da Slovenija preide na pravo, evropsko pot. Evropsko pot, ki je edina prava alternativa napačni balkanski poti.

V razpravi, ki jo povezoval  dr. Damir Črnčec, predsednik Društva Evropska Slovenija, so sodelovali dr. Matej Avbelj, Aleš Hojs, Boris Meglič, mag. Tanja Štumberger Porčnik, in Romana Tomc. Skupna ugotovitev razpravljavcev je bila, da ima Slovenija velike težave z vrednotami. Slovenija je del Evrope, a na žalost je po vrednotah bolj zadaj, saj jo prehitevajo tako po levi kot po desni. Posledično je samo resnica tista, ki nas lahko osvobodi pa še tukaj se pojavijo težave, zaradi cenzure. A če pogledamo nazaj v preteklost vidimo, da je bila medijska cenzura presežena in tako bo tudi sedaj. Resnica bo morala prevladati. Najhuje pa je dejstvo, da najpomembnejša mesta v državi zasedajo ljudje, ki nimajo svetovljanske in evropske dimenzije. Prav tako v Sloveniji, za razliko s tujino, ni vzpostavljen dialog s civilno družbo. Mag.  Tanja Štumberger Porčnik je tudi izpostavila pomanjkanje razprav, na katerih bi bili prisotni tudi predstavniki civilne družbe. Po njenem mnenju je to nujno potrebno za sprejemanje pravih odločitev, saj morajo postati slišane zahteve civilne družbe v Sloveniji.


 
Drugi pereč problem na katerega sta opozorila Matej Avbelj in Romana Tomc je (ne)sprejetje izvedbenega akta o fiskalnem pravilu, ki bi moral biti sprejet do konca leta 2013, vendar aprila 2014 temu še vedno ni tako. Kot je že društvo Evropska Slovenija v svojem javnem pozivu opozorilo, se Slovenija nahaja že od 30. novembra 2013, ko bi moral biti uveljavljen zakon za izvedbo zlatega fiskalnega pravila, v neustavnem stanju. Zlato fiskalno pravilo pa je še vedno le mrtva črka na papirju. Dr. Matej Avbelj ima glede tega problema zelo pesimističen pogled, saj pravi, da če izvoljeni predstavniki ljudstva ustave ne spoštujejo, potem nam res ni več pomoči.  Javno-finančna slika Slovenije pa se slabša že vse od leta 2008, z zadnjimi zadolžitvami pa so se razmere še dodatno zaostrile. Kot je izpostavil dr. Damir Črnčec so danes zadolženi že naši otroci in celo naši vnuki, ki se še sploh rodili niso pa jim obstoječa oblast že nalaga odplačevanje dolgov. Dandanes smo tako priča ekonomsko pogubni javno-finančni politiki, ki je hkrati izrazito medgeneracijsko nepravična. Mlade, celo nerojene generacije, se obremenjuje, ker obstoječe generacije in vladajoče elite potrošijo več kot proizvedejo. Danes je vsak izmed nas zadolžen že za 14.000 evrov direktnega državnega dolga.  Poleg Cipra je Slovenija še vedno edina, ki ne bo imela gospodarske rasti.

Sloveniji gre veliko slabše kot je videti, je dejala Romana Tomc. Vsako zadolževanje, ko se zadolžiš samo za tekočo porabo in ko nimaš pojma, kako boš to odplačal, je katastrofa. Zato je po njenem mnenju slovenska ekonomska in socialna politika ter nenazadnje tudi slovenska prihodnost temelji na nezdravih temeljih. Aleš Hojs je poudaril, da je potrebno jasno in glasno povedati, da je to, da bi državi kdorkoli karkoli odpisal, čista iluzija. Slovenci se tako moramo zavedati, da država še vedno plačuje stare jugoslovanske dolgove. Iz vidika vladavine prava pa je Aleš Hojs izpostavil kot posebno zlorabo pravnih inštitucij neupravičen kazenski pregon članov pomladnih vlad s stani vlad tranzicijske levice.

Kljub pesimističnemu pogledu na stanje v katerem je Slovenija pa kot meni Boris Meglič, Slovenija lahko pot po kateri stopa drastično spremeni in popravi, kar jo tudi bo skupaj z prebujajočimi državljani, ki jih združujejo iste vrednote in ista pot-evropska pot. V sklepnem delu je bilo izpostavljeno, da bo Društvo Evropska Slovenija nadaljevalo z javnim opozarjanjem na potrebo po usmeritvi na pravo, evropsko pot. V sodelovanju z drugimi civilnodružbenimi organizacijami, političnimi akterji in zainteresirano javnostjo, bodo čajanke postale stalni forum za širjenje vrednot Evropske Slovenije.