Revija Reporter
Slovenija

Burna ločitev zakoncev Jelinčič-Zupanc: odvetnica razložila pravna pravila glede delitve premoženja

Nenad Glücks

1. okt. 2019 11:27 Osveženo: 11:49 / 01. 10. 2019

Deli na:

Monika in Zmago sta pred leti še veselo pozirala za tabloid Zvezde

arhiv

Ob pisanju o postopku razveze med zakoncema Zmagom Jelinčičem in Moniko Zupanc Jelinčič smo o pravni ureditvi tega področja v Sloveniji govorili z mariborsko odvetnico Majo Matjaž, ki ne zastopa nobenega od teh zakoncev. Razložila je pravna pravila glede delitve premoženja in v katerih primerih se skupno premoženje deli drugače kot na polovico. Odvetnica tudi pojasni, kaj pomeni odvračanje otrok od stikov z drugim staršem pri odločanju o skrbništvu.

Poudarimo, da odvetnica Maja Matjaž ne zastopa nobenega od teh dveh zakoncev, njeni odgovori so splošni. Kot pravi, po družinskem zakoniku ni treba vračati daril, ki sta si jih zakonca dala v času zakonske zveze, če so v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca.

Tista darila, ki to presegajo oziroma niso v razmerju s premoženjskimi razmerami darovalca, pa se morajo vrniti. Razen če se zakonca ne dogovorita drugače z notarskim zapisom. Izdana začasna odredba o tem, da obdarovani zakonec ne sme prodati ali obremeniti podarjene nepremičnine, še ne pomeni, da bo stranka v postopku na koncu tudi v celoti uspela. Pri začasni odredbi se obstoj terjatve presoja s stopnjo verjetnosti, to je nižji standard od tistega za izdajo končne sodne odločbe.

Pri delitvi skupnega premoženja ob razvezi zakonske zveze se šteje, da sta deleža zakoncev na njem enaka, lahko pa vsak od njiju dokaže, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V primeru spora glede deleža sodišče upošteva prihodke zakoncev, pomoč, ki sta jo dajala drug drugemu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih opravil, skrb za dom in družino ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Če dogovor o načinu delitve ni dosežen, pa sodišče praviloma premoženje razdeli v nepravdnem postopku. A možna je tudi vložitev tožbe, s katero eden od zakoncev uveljavlja civilno delitev skupnega premoženja oziroma denarnega zahtevka v pravdi, ko to upravičujejo posebne okoliščine. Če sta zakonca vlagala v nepremičnino (na primer v gradnjo hiše), ki je posebno premoženje enega od zakoncev, ima po pojasnilu odvetnice Matjaževe zakonec terjatev do posebnega premoženja drugega zakonca. Če se o tem ne sporazumeta, jo lahko uveljavlja pred sodiščem.

V zvezi s skrbništvom Matjaževa poudarja: če eden od staršev drugemu onemogoča stike z otrokom, to gotovo lahko vpliva na odločitev sodišča, komu bo dodeljen otrok v varstvo in vzgojo. Otroku je namreč nedvomno v korist, da ima redne stike tudi s tistim staršem, pri katerem ne živi.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24