Znana je temeljna zamisel, ki bi jo tako imenovana Bučarjeva skupina kritične strokovne javnosti lahko predstavila predsedniku vlade Borutu Pahorju in predsedniku največje opozicijske stranke Janezu Janši pri reševanju zadreg zaradi slabega in že podpisanega arbitražnega sporazuma. Upajo, da se bodo srečali z njima po praznikih. Očitno skuša vsaj del pravnikov posredovati pri zbližanju stališč vlade in opozicije.
Skupina pravnikov, ki, kot nekateri od njih radi povedo, niso na plačnem seznamu vlade oziroma zunanjega ministrstva, se je organizirala in začela nastopati kot (od)rešiteljica zapleta, nastalega po Pahorjevem podpisu arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Čeprav France Bučar zanika, »da bi kaj pripravljali«, drugi pa se sklicujejo na dogovor, da o svojih predlogih v javnosti ne bodo govorili, ker ne bi radi vnaprej »obsodili naših pogovorov na propad«, je znana zamisel nekaterih, kako najti še eno možnost za dosego konsenza oziroma poenotenja med koalicijo, opozicijo in tudi stroko.Če bodo sodniki določili dvotretjinsko večino za ratificiranje sporazuma (kar je bolj verjetno, kot pa da bi ga ustavno sodišče spodneslo), bo jeziček na tehtnici in s tem tudi več odgovornosti na ramenih opozicije. Tudi ta bo potem odločala, čeprav jo je vlada vseskozi nerazumno izključevala, o tem, ali bo sploh prišlo do arbitražne presoje. To dejstvo je v izhodišču premisleka tistih, ki nacionalnega soglasja še niso pokopali. Kljub Pahorjevemu soliranju in izjavam, da vlada za ratifikacijo ne potrebuje opozicije.
Tri zagotovila
Ker so ugotovili, da arbitražnega sporazuma ne morejo umakniti (France Bučar: »Čeprav bi zelo rad, da bi zaobšli arbitražni sporazum, ga ne moremo. Zdaj obstajata le dve možnosti – ali ga spodnese ustavno sodišče ali pa pade na referendumu.«), razmišljajo tudi o (skrajni) možnosti, kako iz tega sporazuma, kot pravi dr. Marko Pavliha, »iztisniti« največ, kar je mogoče.
Menijo, de bi bilo treba pred njegovo ratifikacijo uveljaviti tri zagotovila oziroma varovalke: dvotretjinsko večino poslancev, sprejetje tudi z opozicijo usklajenega memoranduma – ta bi določil naše pogajalsko pozicijo in bil priloga zakona o ratifikaciji sporazuma – in zaveza državnega zbora, da pridružitvenega sporazuma Hrvaške z EU poslanci ne bi ratificirali pred odločitvijo arbitražnega sodišča in njegovo implementacijo. S tem bi v okviru zakona o ratifikaciji, če se mu ne bi dalo izogniti, skušali zavarovati interese Slovenije.
Predhodnemu posvetovalnemu referendumu, ki čaka na odločitev ustavnega sodišča, naj bi se vladni poslanci seveda odrekli. Pa tudi naknadnemu referendumu, saj bi tako opozicija podprla s prilogami dopolnjeni arbitražni sporazum. Samo njegovo besedilo, ki je pred arbitražnim tribunalom edino relevantno, ostaja kajpada nespremenjeno.
VEČ V TISKANI IZDAJI