STROŽJI NADZOR NAD NACIONALNIMI PRORAČUNI
Strožji nadzor nad proračuni prinaša zakonodajni sveženj dvojček, ki velja od maja letos. Velja samo za članice območje evra, saj je dolžniška kriza pokazala, da lahko ima proračun ene članice dramatične posledice za celotno območje skupne evropske valute.
Dvojček sodi v sklop evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic EU, uvedenega leta 2011, ki je bil doslej osredotočen na pomlad, saj se takrat sprejemajo priporočila za fiskalno in reformno ukrepanje članic.
Jesen je bila namreč do uvedbe dvojčka nekakšen "nacionalni" semester v okviru evropskega semestra, ko so članice priporočila prevajale v svojo zakonodajo. Z dvojčkom pa Bruselj krepi nadzor nad tem jesenskim "nacionalnim" semestrom.
ŠE POSEBEJ STROG NADZOR NAD DRŽAVAMI S PRESEŽNIM PRIMANJKLJAJEM
Še posebej strog je nadzor nad članicami območja evra, ki so že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ker kršijo pakt o stabilnosti in rasti, ki določa, da primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda.
Slovenija je v tem postopku od leta 2009, presežni primanjkljaj bi morala odpraviti letos, a je zaradi zadostnega fiskalnega napora in negativnih zunanjih dejavnikov dobila dve leti več časa za njegovo odpravo - nov rok je leto 2015.
EKONOMSKI PARTNERSKI NAČRTI
Posebno pozornost bo pri ocenjevanju teh držav Bruselj namenil dolgoročnemu učinku fiskalnih strukturnih ukrepov za odpravo presežnega primanjkljaja, saj je cilj te vaje trajna odprava kršitve.
Zato morajo članice pripraviti ekonomske partnerske načrte, v katerih opredelijo te strukturne fiskalne ukrepe, torej ukrepe, povezane s pokojninskim in zdravstvenim sistemom ter z davki, ki pomembno vplivajo na fiskalno dinamiko.
FISKALNI SVET IN NEODVISNE GOSPODARSKE NAPOVEDI
Pomembna novost je, da morajo članice vzpostaviti neodvisna telesa za nadzor nad nacionalnimi fiskalnimi pravili - fiskalne svete. Poleg tega mora predlog proračuna temeljiti na neodvisni gospodarski napovedi.
FISKALNI CILJI ZA SLOVENIJO
Slovenija mora v skladu s pogoji v okviru postopka zaradi presežnega primanjkljaja doseči naslednje vmesne nominalne cilje:
- 4,9 odstotka BDP v letu 2013 (3,7 odstotka BDP brez enkratnih odhodkov za dokapitalizacijo dveh največjih bank, ki skupaj predstavljajo 1,2 odstotka BDP), 3,3 odstotka BDP v letu 2014 in 2,5 odstotka BDP v letu 2015.
- na podlagi teh ciljev naj bi se strukturni proračunski saldo izboljšal za 0,7 odstotka BDP v letu 2013, 0,5 odstotka BDP v letu 2014 in 0,5 odstotka BDP v letu 2015.
GLAVNE POSTAJE V POSTOPKU OCENJEVANJA NACIONALNIH PRORAČUNOV
1. ALI 15. OKTOBER - ROK ZA ODDAJO PREDLOGA PRORAČUNA
Slovenija, Francija, Nizozemska in Španija, ki jim je bil rok za odpravo presežnega primanjkljaj letos podaljšan, so morale predloge proračunov v Bruselj poslati že do 1. oktobra.
Za vse preostale članice območja evra je rok 15. oktober. Za države, ki so v celovitem programu pomoči, torej za Grčijo, Irsko, Portugalsko in Ciper, ta rok ne velja, saj morajo že tako vsake tri mesece poročati o ukrepanju.
15. OKTOBER - BRUSELJ LAHKO SLOVENIJO POZOVE K POPRAVKOM
V primeru resnih kršitev pakta o stabilnosti in rasti lahko Bruselj že v dveh tednih po prejemu predloga proračuna državo pozove k popravkom. V tem primeru mora članica popravljen predlog proračuna v Bruselj poslati v treh tednih po pozivu komisije.
5. NOVEMBER - GOSPODARSKA NAPOVED EVROPSKE KOMISIJE
Do 15. NOVEMBRA - MNENJE EVROPSKE KOMISIJE O PREDLOGIH PRORAČUNA
Mogoči scenariji:
- Če je vse v skladu s cilji v okviru postopka zaradi presežnega primanjkljaja, je ocena pozitivna, naslednje preverjanje sledi spomladi.
- Če nominalne številke niso v skladu s cilji, komisija oceni ukrepanje - fiskalni napor, vpliv zunanjih dejavnikov. Če je fiskalni napor ustrezen, je ocena pozitivna.
- Če nominalne številke niso v skladu s cilji in fiskalni napor ni ustrezen, sledi negativna ocena. Struktura in cilji imajo pri ocenjevanju enako težo.
KAJ POMENI NEGATIVNO MNENJE
Evropska komisija opredeli nove cilje in tokrat tudi ukrepe za dosego teh ciljev - nadzor je tako precej bolj "vsiljiv" kot prej, ko država ukrepe opredeli sama. Poleg tega je v tem primeru nujno strožje poročanje - na tri mesece.
Komisija lahko tudi predlaga sankcije - v skrajnem primeru globo v višini 0,2 odstotka BDP. Prva stopnja je sicer obrestovani depozit, druga neobrestovani depozit, ki na koncu postane globa.
V komisiji sicer poudarjajo, da bi bila negativna ocena sredi novembra zelo "močno sporočilo", in pravijo, da ne pričakujejo tako slabega predloga proračuna, a da seveda ni mogoče ničesar izključiti.
22. NOVEMBER - PREDLOGI PRORAČUNOV NA DNEVNEM REDU EVROSKUPINE
9. IN 10. DECEMBER
Finančni ministri EU bodo decembra glasovali o ustreznosti ekonomskih partnerskih načrtov in o morebitnih novih korakih v okviru postopkov zaradi presežnega primanjkljaja.
DO 31. DECEMBRA - SPREJETJE PRORAČUNOV