Na komisiji so se za ovadbe odločili po seriji javnih tribun, ki jih je Zbor za republiko (ZZR) organiziral po objavi poročila KPK glede premoženjskega stanja predsednikov političnih strank. Sodelujoči na javnih tribunah so razpravljali o aktualnem političnem dogajanju - ravno takrat je razpadala koalicija Janeza Janše, ki ga je bremenilo poročilo KPK -, o pristojnosti protikorupcijske komisije ter protestih, ki so pozimi zajeli državo.
Na KPK pravijo, da je predlog za pregon edini primeren, praven in dostojen način, da se institucija odzove na izrekanje neresničnih in žaljivih obdolžitev na račun državnih organov, kar da med drugim ogroža vladavino prava. "To je komisija storila tudi v podporo vrsti drugih nadzornih in pravosodnih institucij ter posameznikov, ki v teh institucijah po službeni dolžnosti vodijo postopke v zvezi z ljudmi, ki imajo politično, medijsko in gospodarsko moč ter vpliv," so še zapisali na komisiji.
Na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvo so za STA potrdili, da so prejeli kazensko ovadbo zoper eno fizično osebo zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve in so ovadbo poslali v dopolnitev policiji. Na ljubljanski policijski upravi pa so pojasnili le, da so od ljubljanskega tožilstva v začetku septembra dobili zahtevek, "da v skladu z določili zakona o kazenskem postopku opravi določena opravila".
Tednik Demokracija je na svoji spletni strani objavil, da jih je policija zaprosila za posnetek javne tribune ZZR, ki je bila 4. februarja v Ribnici, in na kateri je med drugim govoril ekonomist Bernard Brščič. Brščič, kakor je danes povedal za STA, ne ve, ali je ovaden ali ne, vendar v prihodnjih dneh pričakuje povabilo policije na razgovor. Da sta ovadena Brščič in član ZZR ter vidni član SDS France Cukjati, je danes za STA povedal Lovro Šturm, ki ga je policija prav tako povabila na razgovor.
Pojasnil je, da je policijo zanimalo, kaj se je dogajalo na tribuni Zbora za republiko 31. januarja letos v Lenartu, kjer je med drugim govoril Cukjati. Tudi on je že bil, kakor je potrdil za STA, na policijskem razgovoru, vendar v vlogi osumljenca. Policisti so mu dejali, da naj bi kaznivo dejanje storil v sostorilstvu.
Za Brščiča je dogajanje "eklatanten poseg v svobodo govora", saj da je bil njegov nastop zelo omikan, nikakor pa ne v smeri osebnih diskvalifikacij. Pojasnil je, da je na tribuni problematiziral umeščenost KPK v ustavnem redu. Med drugim je dejal, da morajo mnenja komisije temeljiti na dejstvih in ne na podtikanjih, "rezultat tega pa je pregon".
KPK si je po njegovem tukaj privoščila zlorabo policije, "da vohlja za državljani". Predsednik KPK Goran Klemenčič bi ga lahko preganjal s civilno tožbo, če meni, da je šlo za osebne diskvalifikacije, je razmišljal Brščič. A se policija uporablja za "natikanje nagobčnikov kritikom", Brščič pa na to "zastraševanje" ne namerava pristati.