Breznik svari vlado: Gre za usodo 20.000 ljudi, ki delajo v Avstriji

Vladi očitata, da je v zvezi s problematiko napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Avstriji storila premalo. Med drugim ji bosta priporočili preučitev vseh možnih pravnih sredstev.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal poslanec SDS Franc Breznik, zakon o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu, ki je v Avstriji začel veljati s 1. januarjem, izredno zaostruje določene pogoje dela slovenskih obrtnikov in prevoznikov v Avstriji.

Tako Gospodarska zbornica Slovenije kot Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije sta v zvezi s to problematiko po Breznikovih besedah na vlado že naslovili dopis. Strinjata se, da ima Avstrija pravico do zaščite domačega trga in lahko zahteva od podjetij, ki poslujejo na njenem ozemlju, spoštovanje avstrijske zakonodaje.

"Ne smejo pa prevoznikov obravnavati na enak način, kot da gre za napotene delavce, ki v tujini delajo daljši čas. Tak način omejevanja dela in nalaganje administrativnih postopkov z nesorazmernimi kaznimi predstavlja nerazumljive birokratske ovire," je prepričan Breznik.

Kot še posebej problematične je med drugim izpostavil spremembe glede kabotaže. Gre za vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v določeni državi, ki ga opravlja tuji prevoznik, oziroma prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v drugi državi, ki ga opravlja domači prevoznik. Odslej bo slovenski prevoznik po Breznikovih besedah moral takšen prevoz v Avstriji najaviti v 24 urah, kar je velika birokratska ovira.

Predvidene sankcije za neupoštevanje določil lahko po Breznikovih besedah po novi zakonodaji dosežejo tudi do 80.000 evrov, kar je v nasprotju z določili EU glede sorazmernosti glob. Kritičen je bil tudi do sprememb na področju napotitev delavcev iz drugih držav, ki so zaposleni v Sloveniji. Med posamezno napotitvijo bosta morala namreč preteči dva meseca, kar je po njegovih besedah ovira v primeru hkratnih del na različnih gradbiščih.

Kot je poudaril Breznik, so se nekateri podjetniki - predvsem iz gradbenega sektorja - zaradi nove zakonodaje že umaknili iz Avstrije, vlada pa je po njegovi oceni situacijo doslej predvsem spremljala, ne pa konkretno ukrepala.

Priporočili ji bodo, naj pripravi ukrepe, s katerimi bo na dvostranski ravni z Avstrijo in v okviru prava EU zavarovala interese slovenskih izvajalcev storitev v Avstriji. Predlagali bodo tudi preučitev vseh možnih pravnih sredstev za nasprotovanje novi avstrijski zakonodaji.

Številni delavci, ki svoje delo opravljajo v Avstriji, to po Breznikovih besedah počnejo zgolj zato, ker dela niso našli v Sloveniji. Za to je po Breznikovem prepričanju s svojo politiko soodgovorna tudi vlada. "Gre za usodo 20.000 ljudi," je opozoril.

Jožef Horvat iz NSi je ob tem poudaril, da ne želijo negativno vplivati na odnose med državama, vendar pa mora Slovenija preveriti, ali je nova zakonodaja v skladu z evropskimi smernicami. Pri tem je izpostavil načelo prostega pretoka storitev.

Zahteva za sklic seje na tej povezavi.

Objavljamo sporočilo SDS:

Poslanec SDS Franc Breznik in poslanec NSi Jožef Horvat sta na današnji novinarski konferenci predstavila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bi obravnavali predlog priporočila Vladi RS v zvezi s problematiko napotenih delavcev in  prevoznikov pri opravljanju dela v Republiki Avstriji.

Poslanec Breznik je uvodoma dejal, da sta 10. januarja 2017 tako Gospodarska zbornica Slovenije kot Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naslovila dopis na Vlado RS in pristojne člane Vlade RS, to je ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministra za zunanje zadeve, ministra za infrastrukturo in ministrico delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi s problematiko napotenih delavcev in tudi prevoznikov v Republiki Avstriji.  Poslanec je spomnil, da so s 1. januarjem letos namreč začela veljati nova pravila, s katerimi naj bi Avstrija zasledovala boj proti plačilnem in socialnem dumpingu. Toda ta pravila, tako Breznik, izredno  zaostruje določena dela, predvsem dela naših obrtnikov in prevoznikov v Republiki Avstriji.

»Obe zbornici sicer razumeta, da ima Republika Avstrija pravico do zaščite domačega trga in da lahko zahteva od podjetij, ki delajo na njenem ozemlju, spoštovanje pravil Republike Avstrije, ne morejo pa se strinjati z obravnavo prevoznikov čez mejo na enak način kot, da gre za napotene delavce, ki delajo daljši čas čez mejo. Tak način omejevanja dela in nalaganje administrativnih postopkov z nesorazmernimi kaznimi predstavlja nerazumljive birokratske ovire poleg ostalih zahtev Republike Avstrije kot npr. obvezni prevodi pogodb o zaposlitvi, plačilnih list in ostalih dokumentov v nemški jezik,« je povedal poslanec. Pojasnil je, da to v praksi pomeni, da lahko našega prevoznika  v Avstriji ustavi policija oz. inšpektor ter od njega zahteva, da ima v kabini na licu mesta prevedeno plačilno listo, pogodbo o zaposlitvi, v kolikor pa nima teh prevodov in tudi če ima pri sebi dokumente samo v slovenskem jeziku, lahko podjetju, za katerega vozi, grozi kazen do vrednosti 80.000 evrov. Poslanec je omenil tudi birokratsko oviro, na podlagi katere mora prevoznik naslednji prevoz iz enega mesta v državi v drugega najaviti v 24 urah, kar prevoznike izjemno onemogoča.

Poslanec je nadalje pojasnil, da republika Avstrija po novem izvaja poostren nadzor nad slovenskimi gradbenimi podjetji na podlagi 12 Uredbe (ES) št. 883/2004, ki določa, da ko delavec zaključi obdobje napotitve, ni mogoče odobriti novega obdobja napotitve za istega delavca, isto podjetje in isto državo članico, dokler od izteka prejšnjega obdobja napotitve ne pretečeta vsaj dva meseca. Odstopanje od tega načela je v posebnih okoliščinah kljub temu dovoljeno. »Glede na to, da naši podjetniki izvajajo dela na različnih gradbiščih, tega ne morejo dokončati tako, kot je bilo dogovorjeno z naročniki, kajti ta zakonska določba našim podjetnikom preprečuje izvajanje del. V primeru, da zakonskega določila EU ne upoštevajo, so zopet izpostavljeni globam s strani avstrijske finančne policije. Nekateri so se zato že umaknili iz Avstrije in tam ne delujejo več,« je navedel poslanec Franc Breznik.

V nadaljevanju je izpostavil tudi sklad BUAK, ki deluje v Avstriji. »V Sloveniji tega nimamo, a naši podjetniki so dolžni plačevati prispevke v gradbeni sklad od samega začetka, če opravljajo gradbeno storitev. Če bi se tudi v Sloveniji ustanovil podoben sklad, bi naši podjetniki bili oproščeni plačila prispevkov v gradbeni sklad, ne samo v Avstriji ampak tudi drugod po Evropi,« je navedel Breznik.

Zaradi cele vrsta birokratskih ovir in zakonov, ki se navezujejo na pravila o socialnem dumpingu in ki močno zaostrujejo poslovanje naših podjetij v tujini ter sejejo strah pri tistih, ki bi se morebiti odločili za poslovanje v tujini, poslanke in poslanci SDS ter NSi predlagajo, da se po opravljeni izredni seji Državnega zbora, sprejme priporočila vladi, ki naj s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v najkrajšem možnem času pripravi ukrepe, s katerimi bo na bilateralni ravni z Republiko Avstrijo v okviru prava Evropske unije zavarovala interese slovenskih izvajalcev storitev v Republiki Avstriji.

»Slovenija naj v najkrajšem možnem času preuči vse možnosti za pravna sredstva pri Evropski komisiji in drugih pristojnih institucijah Evropske unije glede na ukrepe, ki jih po 1. januarju 2017 izvaja Republike Avstrija glede napotenih delavcev in prevoznikov iz Republike Slovenije ter ta pravna sredstva v najkrajšem možnem času tudi vloži,« je drugo priporočilo predstavil Breznik. Poslanke in poslanci pa predlagajo tudi, da naj Državni zbor RS priporoči Vladi RS, da v okviru svojih pristojnosti pri Evropski komisiji posreduje oziroma zavzame stališče, da se pri nadaljnjih sprejemih pravnih aktov Evropske unije prevozniki ne bi obravnavali kot napoteni delavci in ne bi bili obravnavani diskriminatorno v primerjavi s konkurenco na trgu EU .

»Tudi po mojem današnjem poslanskem vprašanju dvema pristojnima ministricama, sem prejel odgovore v smeri, da so v zvezi s to problematiko ministrstva spremljala situacijo, da so napisali nekaj pisem predvsem na avstrijsko štajersko gospodarsko zbornico, potem  pa so se prizadevanja pristojnih ministrstev končala,« je dejal poslanec in dodal, da gre pri tej situaciji za »20.000 ljudi in podjetij, ki so izvozna in ki pridelajo 17% BDP Republike Slovenije,« zaradi česar se je po mnenju Breznika država tudi dolžna odzvati.

Na novinarsko vprašanje o nesorazmerno visokih globah, ki jih Republika Avstrija nalaga za birokratske napake, je Franc Breznik opozoril, da avstrijska sodišča pred spreminjanjem zakonodaje niso povprašale za mnenje sodišča Evropske unije, kar bi morala storiti. »Za nek minoren prekršek, kot je prevod pogodbe o zaposlitvi, ne more biti kazen v višini nekaj deset tisoč evrov. Tukaj lahko samo pritrjujemo, da gre za nenormalno visoke kazni, ki nimajo nobene zveze s pravom Evropske unije. S tem bi se morala ukvarjati slovenska vlada in pristojna ministrstva,« je bil jasen poslanec Breznik.

Nenazadnje je poslanec SDS spomnil tudi na kršitve evropske zakonodaje s strani lastnikov slovenskih podjetij v Avstriji. »Tukaj bi moral biti minister za pravosodje tisti, ki bi pripravil zakonodajo, kjer bi bilo, na primer, izkoriščanje delavcev ali veriženje podjetij onemogočeno,« je ob tem dodal.

Tonski posnetek izjave Franca Breznika je dosegljiv na tej povezavi.