Generalna državna tožilka Barbare Brezigar je v današnjem odzivu na poročilo ministra za pravosodje Aleša Zalarja o kršitvah njenih vodstvenih dolžnosti zavrnila očitke iz poročila, ki ga je vlada obravnavala 1. aprila. Odgovor na poročilo je danes posredovala predsedniku vlade Borutu Pahorju.
Brezigarjeva zavrača očitek, da je od imenovanja dalje neredno in nepravočasno spremljala poslovanje tožilstev, kot ji to nalaga zakon. Navaja, da so bila v času od njenega imenovanja v letu 2005 najmanj enkrat pregledana vsa državna tožilstva. Pri tem opozarja, da splošni pregledi trajajo več mesecev.
Trditve ministrstva za pravosodje o neuspešnem pregonu gospodarske kriminalitete so zavajajoče, opozarja Brezigarjeva. Državni tožilci so po njenih navedbah na področju gospodarskega kriminala rešili 391 zadev več, kot jih navaja ministrstvo. Podatki, ki jih je upoštevalo ministrstvo, namreč ne predstavljajo celotnega dela državnih tožilcev na tem področju, je poudarila.
Na očitke o nesodelovanju z ministrom za pravosodje odgovarja z opozorilom, da neposredno preslikavanje ministrovih pristojnosti in nalog pravosodne uprave s področja sodišč, zlasti glede načina njihovega izvajanja, na pristojnosti in naloge s področja državnega tožilstva nima podlage v zakonu, ki določa ureditev in pristojnosti državnih tožilstev.
"Generalna državna tožilka korektno in skladno z zakonom sodeluje z ministrstvom za pravosodje in ob upoštevanju zakonskih določb ministrstvu posreduje vse podatke," je zapisano v odgovoru tožilstva.
Brezigarjeva poudarja tudi, da pri komunikaciji s tožilci in policisti ni prekoračila svojih pristojnosti. Kot navaja, dejstvo, da ni dodeljena v skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala ali v sam specializirani oddelek, ne vpliva na njene pravice in obveznosti kot vodje tožilstva, da zagotavlja in nadzira zakonitost, strokovno pravilnost in pravočasnost dela.
Iz poročila izhaja, da vrhovno državno tožilstvo in generalna državna tožilka z Zalarjevim poročilom nista bila seznanjena, zato nista imela možnosti vladi predstaviti državnotožilska stališča in argumentov, povezanih s trditvami v poročilu.
Zalarjevi očitki se v poročilu vsebinsko nanašajo na domnevne opustitev dolžnega ravnanja, nesodelovanje z ministrom za pravosodje in nezakonito ravnanje v primeru dajanja navodil policistu iz specializiranega oddelka na tožilstvu, je objavljeno na spletni strani vlade.
Vlada je 1. aprila sprejela sklep, da ustavno sodišče zaprosi za t.i. interpretacijsko odločbo o ustavnosti dela zakona o državnem tožilstvu, ki ureja postopek razrešitve generalnega državnega tožilca. To pomeni, da je postopek za razrešitev Brezigarjeve začasno ustavljen.