Vodje okrožnih državnih tožilstev so se samostojno odločili, da se ne bodo odzvali na vabilo ministra Aleša Zalarja k sestanku, ko je bil Zalar o tem obveščen, pa je začel po telefonu izvajati neposreden pritisk na posamezne vodje, je dejala generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Državno vodstvo poziva, da zavaruje položaj tožilstva.
Generalna državna tožilka je tako v današnji izjavi za javnost izrazila pričakovanje, da bodo predsedniki republike, DZ in vlade zavarovali položaj državnega tožilstva, ki mu ga zagotavljata ustava in zakon, ter tako "omogočijo, da tožilci neodvisno od političnih pritiskov opravljamo svoje delo".
Brezigarjeva ob tem opozarja na nezakonito ravnanje ministra za pravosodje Aleša Zalarja in njegov "nedopustni pritisk" na državne tožilce.
Kot je spomnila, je Zalar v izjavi, objavljeni 9. januarja, vsem vodjem tožilstev "najprej zagrozil z rumenim kartonom pred izključitvijo". Temu je sledilo ministrovo vabilo vodjem okrožnih državnih tožilstev na sestanek na ministrstvo za pravosodje, ki pa je bilo po besedah Brezigarjeve v nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu.
Minister kot predstavnik izvršilne veje oblasti namreč ne sme mimo vrhovnega državnega tožilstva sklicevati vodij okrožnih državnih tožilstev, meni generalna državna tožilka. Če želi minister v zvezi z državnotožilsko upravo pridobiti mnenje državnih tožilstev, ima edino možnost, da se tovrstne obravnave opravijo na kolegiju državnih tožilstev in da ga o sprejetih stališčih obvesti generalni državni tožilec, je še pojasnila Brezigarjeva ter ocenila, da je Zalar z omenjenim vabilom "grobo posegel v neodvisno pravosodno institucijo".
Kot je znano, je za danes predviden sestanek ministra Zalarja odpadel. Vodje okrožnih tožilcev so namreč po četrtkovem kolegiju ministru sporočili, da se sestanka ne bodo udeležili. Moti jih, da bo sestavni del posveta tudi poročilo o nadzoru na ljubljanskem tožilstvu, katerega obravnavanje bi bilo po njihovem izven njihovih pristojnosti.
Zalar pa je danes dejal, da odločitev vodij okrožnih tožilstev ne jemlje kot osebno nezaupnico. Po njegovem gre predvsem za nezaupnico vodij okrožnih tožilstev njim podrejenim tožilcem. Prepričan je namreč, da navodilo o uporabo tožilskega reda, ki ga je izdal, varuje samostojnost tožilskega odločanja.
Na ministrstvu za pravosodje so v sporočilu za javnost popoldne zavrnili navedbe, da je minister po telefonu izvajal neposreden pritisk na posamezne vodje okrožnih tožilstev.
Kot navajajo, je minister res poklical sedem vodij okrožnih državnih tožilstev, vendar le zato, da bi v individualnih telefonskih pogovorih preveril razloge za zavrnitev njihove udeležbe na posvetu.
Vodje je, kot dodajajo, vprašal, "kako naj si razlaga zavrnitev udeležbe na posvetu o pripravi predpisa. Zanimalo ga je, kako vodje tožilstev vidijo možnost nadaljnjega konstruktivnega sodelovanja z ministrom, ob tem, ko zavračajo dialog, kot osnovno sredstvo sodelovanja, in ali zavrnitev udeležbe pomeni tudi napoved odklonitve izvajanja obveznih navodil, ko bodo ta izdana".
Navajajo še, da je zaradi "transparentnosti" minister pogovore opravljal ob navzočnosti državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Boštjana Škrleca in vrhovnega državnega tožilca, dodeljenega na ministrstvo za pravosodje, Hinka Jenulla.