»Brezidejna koalicija bi zbrisala občine«

Minister za notranje zadeve in predsednik DL Gregor Virant je ob robu današnjega sestanka koalicije pojasnil, da je od predsednikov koalicijskih strank dobil podporo projektu reorganizacije občin. Po pripravljenem predlogu občine ne bi smele imeti manj kot 5000 prebivalcev, tako bi imeli namesto današnjih 212 po novem okoli 120 občin.

V SDS, kjer so našteli, da bi se po teh merilih ukinilo 112 občin, so ocenili, da bi se po ukinitvi občin razkorak med središčem in ostalimi deli države še povečeval. Kot je njihov poslanec Tomaž Lisec izpostavil na današnji novinarski konferenci, "bi ta brezidejna koalicija izbrisala številne občine" zgolj na podlagi števila občanov, brez finančnih in organizacijskih analiz. "In po mnenju koalicije bi to očitno rešilo našo državo," je dodal Lisec, ki je za Viranta dejal, "da očitno postaja minister za antilokalno samoupravo".

Po Liščevih besedah pa vlada nima stika z realnim dogajanjem, predvsem v bolj odročnih krajih. Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je na novinarski konferenci spomnil, da so občine, zlasti manjše, nastajale predvsem tam, kjer so bili kraji pozabljeni od centrov moči. Občine danes predstavljajo glavno gonilo razvoja, saj so praktično edine, ki še investirajo v infrastrukturo, je poudaril vodja poslancev NSi.

Tako Lisec kot Tonin tudi opozarjata na občine, ki so bile ustanovljene na podlagi referendumov. Njihova ukinitev pa bila po besedah Lisca nedopustna, saj bi pomenila teptanje volje ljudi. Če so občine nastale na podlagi referendumov, potem po mnenju Tonina ni druge opcije, kot da se na enak način razpustijo, česar pa Tonin ne pričakuje. "Gre za všečen ukrep brez kakršnih koli pozitivnih učinkov", je še ocenil.

V NSi tako pozivajo vladno koalicijo, naj odstopi od namere in si prihrani eno dodatno fronto, "ki je v tem trenutku resnično ne potrebuje". Po njegovem ta korak namreč ne bi rešil slovenskih javnih financ, lahko pa prinese veliko nezadovoljstva in razočaranja.

Če vlada meni, da sedanja lokalna samouprava predstavlja prevelik strošek, jim Tonin predlaga, naj občine spodbujajo, da vzpostavijo skupne občinske uprave ali pa naj gre v zmanjševanje glavarine, ki jo občine dobivajo za svoje delovanje.

Za enakomernejši razvoj cele države je treba po Liščevih besedah vzpostaviti takšne pristope, ki bodo vsem delom države zagotavljale enake izhodiščne možnosti razvoja. Po njihovem mnenju bi morali na občine prenesti več ali pa morda vse pristojnosti, ki jih sedaj izvajajo upravne enote. Spomnil je tudi, da bi za večjo porazdelitev državnih virov morali vzpostaviti pokrajine.

Predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki vsem občinam jemlje skupno okoli sto milijonov evrov, pa je Lisec označil za še enega v vrsti vladnih napadov na podeželje.

Pri napovedani "revoluciji financiranja občin" pa je po mnenju predsednika SLS Franca Bogoviča povsem jasno, da gre za "koalicijske kravje kupčije v prvi vrsti na račun podeželja, torej na račun preprostih in delovnih ljudi".

Poteza vlade, ki izkazuje željo po popolni centralizaciji in uničevanju podeželja, pa po Bogovičevi oceni lahko pripelje vlado do moderne formule varčevanja: "ukinitev vseh občin in ohranitev zgolj ene - Ljubljane, ki jo bo, kot doslej, skupaj z državo Slovenijo vodil isti gospod, naravnost z ljubljanskega magistrata," so še zapisali v SLS.