Brez presenečenja: Kolarjevi podpora večine na odboru za zdravstvo

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je Kolarjevo med drugim povprašal za mnenje o korupciji v zdravstvu. Izpostavil je kriminalistično preiskavo na ministrstvu za zdravje in Onkološkem inštitutu, ki je potekala prav danes. Kolarjeva je kot najpomembnejše ocenila obvladovanje sistemskega vidika. Ne izključuje možnosti spremembe obstoječe zakonodaje, da bo že sam sistem preprečeval, da bi prihajalo do takih zlorab in korupcije.

Zavzela se je tudi za skupna javna naročila za nabavo zdravil, opreme in medicinskih materialov (izpostavila je zgodbo s cenami žilnih opornic). Izpostavila je tudi pomen nadzora nad gradbenimi projekti v zdravstvu.

Poslanec ZaAB Jani Möderndorfer pa jo je povprašal o stališču do trajanja koncesij. Kolarjeva je odgovorila, da se zavzema za časovno omejitev podeljevanja koncesij. Povedala je, da se je s kandidatom za ministra za finance Dušanom Mramorjem že pogovarjala o financiranju zdravstva. "On se zaveda, da Slovenija da premalo na primer za specializacije zdravnikov. V okviru možnosti se bo potrudil, da bi videli, kako lahko ta strošek z ZZZS prenesemo spet na proračun," je dejala in dodala, da sta z Mramorjem usklajena.

Poslanka SDS Jelka Godec je izpostavila mešanje javnega in zasebnega ter preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu z obiski zasebnih ambulant. Ob tem je poslanec Združene levice Miha Kordiš opozoril problem čakalnih dob in na nenadzorovano širjenje koncesijskih ambulant. Kot "lajtmotiv" iz predstavitve kandidatke za ministrico izpostavil managersko vodenje. "Managersko upravljanje in učinkovitost pomenita tehnokratske pritiske na zaposlene in njihove obremenitve," je menil poslanec, ki je prav zaradi managerskega upravljanja glasoval za neustrezno predstavitev Kolarjeve.

Kolarjeva je sicer v odgovorih na vprašanja pojasnila, da mora biti po njenem mnenju košarica pravic določena v zakonu. Pravice morajo biti zelo jasno definirane, je dejala.

Na vprašanje poslanke SDS Nade Brinovšek o javni zdravstveni službi na primarni ravni je odgovorila, da bi za družinske zdravnike, ki bi se odločili za delo v odročnih krajih, lahko uvedli posebne stimulacije. Te ne bi bile nujno finančne, včasih so namreč takšnim zdravnikom zagotovili stanovanje ali pa zaposlitev za partnerja, je dejala.

Med drugim je povedala tudi, da bo treba pripraviti program za koriščenje evropskih sredstev za novo finančno perspektivo.

Kolarjeva se je dotaknila tudi področja korupcije v zdravstvu in povedala, da jo je treba izkoreniniti. Enako stališče ima tudi glede preskakovanja čakalnih vrst, pri čemer je dejala, da se bo trudila, da do tega ne bo prihajalo.

Zagotovila je, da dejstvo, da je bila zaposlena pri Vzajemni, ne bo vplivalo na njeno delo.

Stanja na otroški srčni kirurgiji v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ni želela komentirati, saj, kot je pojasnila, podrobnosti še ne pozna in ne želi dajati pavšalnih ocen. Enako je dejala tudi glede financiranja hiše hospica.

"Vem, da me čaka zelo trdo in zahtevno delo. Maksimalno se bom angažirala, da naredimo nekaj dobrega za ljudi in za naše zdravje," je po glasovanju dejala Kolarjeva. Po njeni oceni se kar se zdravstva tiče vrtijo ene in iste teme, vezane na korupcijo v zdravstvu, na javna naročila, lobije in podobne stvari. Ministrstvo bo po njenem prepričanju moralo pripraviti cel niz ukrepov, da preprečijo tako dogajanje - tako zakonodajo, ki ne bo omogočala, da prihaja do povezav med dobavitelji in zdravniki, kot tudi sistem javnega naročanja ter učinkovit nadzor.

Kdaj bi lahko izvedli reformo zdravstvenega zavarovanja, je po besedah Kolarjeve v tem trenutku težko napovedati. "To bo treba uskladiti še z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ker sem prepričana, da bi bilo to zakonodajo, ki je zelo povezana, treba sprejemati v paketu," je še pojasnila. Kratkoročne spremembe na finančnem področju pa po prepričanju Kolarjeve niso možne, saj so vse zahtevne in morajo biti celovite.

Glede izgub večine slovenskih bolnišnic je kandidatka za ministrico za zdravje napovedala, da se bo skušala z ministrstvom za finance dogovoriti za premostitvene likvidnostne kredite iz državne zakladnice. "Toliko, da premostimo te težave in pridobimo nekaj časa za bolj dolgoročno in celovito rešitev," je pojasnila.