Brexit in Slovenija: Britanski turisti naj bi manj zapravljali

"Neposredne ekonomske posledice (brexita) bodo verjetno manjše, kot se zdi na prvi pogled," je dejal Hribar Milič. Ob tem je spomnil, da so ob novici o izidu glasovanja za izstop sicer podivjale nekatere borze, vrednost funta je padla. "Na daljši rok pa bi to lahko bil znak še drugim državam v EU, da pospešijo reforme EU ali da tudi same začnejo razmišljati o izstopu," je opozoril.

Bolj kot sama Velika Britanija bo tako po besedah Hribarja Miliča pomembno vprašanje, kako se bo odzval ostali del EU. "Vemo, kaj se je dogajalo pred meseci ob begunski krizi, kako so se države začele zapirati," je spomnil. Begunsko in druga globalna vprašanja še niso razrešena. "To bi lahko pokazalo, da EU niti vrednostno niti institucionalno še ni tako čvrsta, kot bi želeli," je poudaril.

Kaj pa se ob brexitu obeta slovenskemu gospodarstvu? "Prepričan sem, da bodo gospodarski tokovi našli poti za normalno sodelovanje še naprej," je dejal generalni direktor GZS.

Na GZS so v fokusnem komentarju kasneje dodali še, da bo Slovenija utrpela udarec predvsem zaradi nekoliko manjše rasti povpraševanja na glavnih izvoznih trgih, saj naj bi se poslovni optimizem v Evropi zmanjšal. Tudi manjša kupna moč britanskih turistov naj bi znižala turistični izkupiček za okoli 20 milijonov evrov.

V zbornici ocenjujejo, da bo vpliv odločitve britanskega ljudstva zelo odvisen od komunikacije britanskih in evropskih politikov. "V kolikor bo ta jasna in ukrepi predvidljivi, bodo vplivi na realno gospodarstvo minimalni oziroma začasni," so zapisali v komentarju.

V kolikor pa bo neznank v roku naslednjih treh mesecev veliko, se lahko zgodijo številne spremembe - med njimi porast blagovne menjave med Veliko Britanijo in EU zaradi neznank o prihodnjih carinah in omejitvah, manj poslovnih investicij v EU in na Otoku ter upad optimizma potrošnikov v EU nasploh. "Prva sprememba bi pozitivno vplivala na BDP, vendar bi bil negativni vpliv zadnjih dveh močnejši," so opozorili.

Na GZS tako ocenjujejo, da bi se rast bruto domačega proizvoda v EU znižala za 0,2 do 0,3 odstotne točke. Na nivoju dejavnosti so med bolj prizadetimi britanske finančne družbe, sploh tiste, ki so iz Londona izvajale operacije za države EU. Pridobili naj bi regionalni finančni centri, kot so Pariz, Frankfurt, Varšava, Milano in Dublin.

EU je sicer zaradi odločitve Britancev politično oslabljena, kar lahko omejuje njeno vlogo v primerjavi z ostalimi velesilami. "To ni zanemarljiva posledica, saj imajo pri določitvi pravil igre večji ekonomski bloki večjo moč," so še opozorili v hramu gospodarstva.

Velika Britanija je bila lani po blagovni menjavi lani 14. najpomembnejša partnerica Slovenije. V to državo je Slovenija izvozila za 534 milijonov evrov blaga, vrednost uvoza blaga Slovenije z Otoka pa je bila 351 milijonov evrov.

Pomen Velike Britanije za slovensko gospodarstvo v smislu trgovine je sicer posredno še enkrat višji, saj svoj del doda še izvoz končnih produktov iz Nemčije in Francije na Otok. Obseg storitvene menjave v letu 2015 je znašal 324 milijonov evrov.

Medtem pa Britanci neposredno niso veliki tuji vlagatelji v Sloveniji. Neposredne naložbe Slovenije v Veliko Britanijo so konec leta 2014 znašale 17,5 milijona evrov, neposredne naložbe iz Velike Britanije v Slovenijo pa 215 milijonov evrov.

Pomembnejši je položaj Velike Britanije v slovenskem turizmu. Turisti iz Velike Britanije so namreč po številu prihodov in nočitev na šestem mestu med vsemi tujimi turisti pri nas.