Bratuškova je pojasnila, da za zdaj z novim predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem ne bodo uradno govorili o delitvi resorjev, da mu bo pa v pogovoru pred drevišnjim vrhom omenila, da bi lahko Slovenija zelo dobro zastopala področja, kot so regionalna politika, proračun in promet.
Na vprašanje, ali na komisarskem položaju vidi sebe, je odgovorila, da to ne bo tema vrha in da se o tem za zdaj ni pogovarjala še z nikomer, tudi doma ne. Ob tem je opozorila na dejstvo, da bo Slovenija do konca julija morala predlagati kandidata in da bo to morala storiti vlada, ki opravlja tekoče posle.
Izpostavila je tudi, da mora Slovenija predlagati človeka, ki bo kompetenten ter bo z izkušnjami in znanjem dobro zastopal državo v komisiji. Spomnila je še, da se že vseskozi zavzema, da bi bilo na vodilnih položajih v uniji čim več žensk, tudi na komisarskih.
Vlada o kandidatu za evropskega komisarja po njenih besedah v četrtek še ne bo razpravljala, ker še ni pripravljenega gradiva.
O stališčih glede slovenskega kandidata za evropskega komisarja, ki jih je včeraj izrazil Miro Cerar, pa je dejala, da jih sicer ne pozna natančno, a da je Cerar, kot ve, predlagal, da bi spremenili postopek in sprejeli zakon, ki bi določal potek imenovanja komisarja.
"Kar se tiče sprejetja zakona, gospod Cerar ve, da ta državni zbor ne more sprejemati zakona. Na enem volilnih soočenj me je celo sam opozoril, da ne bi bilo najbolj higienično, da bi še ta sestava sprejemala zakon, ki se je nanašal na to, da politik, ki je pravnomočno obsojen, ne more voditi vlade," je dejala.
Ob tem je dodala, da naj bi bila ustanovna seja novega državnega zbora 1. avgusta, tako da odpade tudi ta možnost. "V Sloveniji je ustaljen postopek imenovanja komisarja in mislim, ni prav nobenega razloga, da to obračamo na glavo," je še poudarila premierka.
Ob tem je zatrdila, da se brez težav posvetuje s komer koli, a poudarila, da bo odločitev o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja sprejela njena vlada.
Na vprašanje, ali je ne skrbi, da bi se lahko zapletlo, če kandidat ne bi imel široke, čezstrankarske podpore, je odgovorila, da ne ve, kako široko podporo lahko zagotovi. Kaj bodo naredili tisti, ki pridejo za nami, je njihova stvar. Mi pa bomo kot vse odločitve doslej tudi to sprejeli s polno odgovornostjo, je še dodala.
Sicer pa je Bratuškova na včerajšnjem vrhu poleg tega, da je treba zagotoviti uravnoteženost spolov, zagovarjala tudi stališči, da bi morala enega od vodilnih položajev v EU zasesti oseba iz vzhodno- ali srednjeevropske države ter da politično razmerje sil ni nepomembno.
O imenih, na primer ali bi za visoko zunanjepolitično predstavnico podprla italijansko zunanjo ministrico Federico Mogherini ali evropsko komisarko Kristalino Georgievo, ni želela govoriti, češ da so vse le predvidevanja in da na mizi uradno ni še popolnoma ničesar.