Revija Reporter
Slovenija

Brat znanega novinarja Vladimirja Voduška obsojen zaradi podtikanja podkupovanja

Nenad Glücks

9. apr. 2017 8:11 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Brat novinarja Vladimirja Voduška je skušal Simonu Toplaku podtakniti podkupovanje malih delničarjev Perutnine Ptuj.

Sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Marko Češnovar je podjetnika Branka Voduška obsodil na pogojno osemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Vodušek (brat znanega novinarja Vladimirja Voduška) je storil kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov, pri čemer je zanimivo ozadje zgodbe: s tem kaznivim dejanjem je nakazal tri denarne zneske tretjim osebam, to je lažno prikazal, kot da je te osebe hotel podkupiti Simon Toplak.

Simon Toplak (brat nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru Ludvika Toplaka) je bil leta 2012 kot predstavnik Perutninarske zadruge Ptuj član nadzornega sveta družbe Perutnina Ptuj in bil zelo kritičen do dela predsednika uprave PP Romana Glaserja. Podobno kritični do Glaserja so bili tudi v društvu Malih delničarjev Slovenije (MDS). Konec avgusta leta 2012 je bila skupščina Perutnine Ptuj (PP), na kateri naj bi med drugim pri MDS predlagali, da se Glaserju ne podeli razrešnice za leto 2011. Tik pred skupščino je nekdo v imenu Simona Toplaka na treh poštah v Ljubljani s plačilnim nalogom UPN na društvo MDS nakazal tri zneske, vsak je bil tik pod mejo tisoč evrov, skupaj je šlo za 2960 evrov.

Pri plačilih do tisoč evrov se vplačnik ni dolžan identificirati. Kot namen vplačila je bilo navedeno »provizija za glasovanje na skupščini PP«. To naj bi bil dokaz, da je skušal Toplak pred skupščino podkupiti predstavnike MDS. Toplak, ki z vplačili ni imel nič, je neznanca nemudoma ovadil zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov in ponarejanja listin, vendar je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani njegovo ovadbo zavrglo, zato je vložil zasebno tožbo. Policija je z varnostnimi kamerami na ljubljanskih poštah ugotovila, da sta bila vplačnika dejansko direktor komunikacijske agencije Dialog-si.net Branko Vodušek in njegova poslovna sekretarka Breda Zupančič.

Nemudoma po vplačilih so bili tudi mediji z neznanega elektronskega naslova obveščeni o »podkupovanju«, prejeli so tudi potrdila o vplačilih. Pri Vodušku in Zupančičevi je šlo torej za sum več kaznivih dejanj – zloraba osebnih podatkov, ponarejanje listin in obrekovanje (obveščanje medijev o »podkupovanju« od Toplaka). Sodnik Češnovar je verjel zagovoru Voduška, da Zupančičeva z vsem skupaj ni imela nič in je kot poslovna sekretarka tajnica le izpolnila njegovo naročilo o vplačilih, zato jo je oprostil.

Pri Vodušku pa je ugotovil dve kaznivi dejanji – zlorabo osebnih podatkov in ponarejanje listin, pri čemer naj bi šlo za stek, zato ga je obsodil le za »težje« kaznivo dejanje, torej zlorabo osebnih podatkov. Glede kaznivega dejanja obrekovanja pa je sodnik razložil, da ne more onkraj razumnega dvoma trditi, da je medije obvestil prav Vodušek (milo rečeno je to neverodostojno, saj je le Vodušek razpolagal s potrdili o vplačilu). Zastopnik Toplaka, odvetnik Rajko Vrečer, je prepričan, da bi moral sodnik Voduška obsoditi tako za zlorabo osebnih podatkov kot tudi za ponarejanje listin in obrekovanje in nato združiti kazni.

Obsojeni Vodušek je za Reporter poudaril, da ni kriv, saj mu je vplačila v imenu Toplaka naročil Toplakov kurir oziroma »njegova desna roka«, od njega naj bi prejel tudi denar. Za koga gre, noče razkriti, saj se boji, da bi mu ta oseba zelo škodila, deležen je menda tudi groženj. Trdi še, da ni on obvestil medijev o vplačilih in je bil po objavi tudi sam zelo presenečen. Razložil je, češ da je želel Toplak skupaj s Perutninarsko zadrugo Ptuj prevzeti PP, njega pa naj bi se lotil, da bi »prikril svoje lumparije«. Lahko rečemo, da so Voduškove izmišljotine nedvomno na ravni Čudovitih popotovanj lažnivega kljukca barona Münchausna, v katerih med drugim baron razlaga, da je jahal na topovski krogli.

Tudi Toplak nam je glede Voduškovih trditev dejal, da večjega lažnivca v življenju še ni srečal. Zgodbo o domnevnem naročniku si je izmisli zdaj, ko mu je tekla voda v grlo, pravi Toplak, trdi, da so prav smešne trditve, da se je sam zavzemal za prevzem PP. Se pa strinja, da je Vodušek za svoje dejanje prejel naročilo, verjetno od nekoga iz vodstva PP. Njegova firma Dialog-si.net je skrbela za odnose z javnostjo za PP, Vodušek je uporabljal celo avtomobil te družbe. Po besedah Toplaka bi moral storilec vsekakor dobiti mnogo višjo kazen, poleg tega tudi kriti prav vse stroške postopka (sodnik je del stroškov naprtil kar Toplaku!?). Zaradi tega se bo pritožil na višje sodišče.

Vodušek je poročen z Vero Kozmik Vodušek, ki je v firmi Dialog-si.net izvršna direktorica ter edina lastnica. V devetdesetih je bila direktorica vladnega Urada za žensko politiko, kasneje direktorica Urada za varstvo potrošnikov. Njena firma Dialog-si.net je od leta 2003 za svoje storitve prejela kar 1,59 milijona evrov javnega denarja, od tega zgolj od Javnega zavoda Kobilarna Lipica 206.286 evrov.