Če bi A. Bratušek prebrala kakšno misel od g. Daninosa, bi najbrž dvakrat premislila, preden je zatrdila, da novega predsednika KPK, do tik pred imenovanjem člana njene stranke, sploh ni poznala, in preden je napovedala, da bo pravočasno izenačila stopnjo obdavčitve za vse nepremičnine. Da je laž nesmrtna duša tranzicijskih levičarjev, če parafraziramo Havla, je pokazala že slika A. Bratušek na sestanku z sedanjim predsednikom KPK. Ampak račun za odlagališče propadlih politikov, kar KPK v resnici je, bo seveda vlada izstavila davkoplačevalcem. Enako, kot pri največji polomiji vlade A. Bratušek, imenovani davek na nepremičnine.
Še najbolj zvesta vladna trobila so se držala za glavo, ko se je izkazalo, da je vladajoča koalicija vložila amandmaje, s katerimi bi (začasno!) izenačila višino davka na rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine, k napačnemu zakonu. Kaj tako neumnega so najbrž res sposobni narediti samo Butalci. Seveda je bila za butalskim početjem tranzicijskih levičarjev pritlehna računica. S spreminjanjem drugega zakona so hoteli obiti dogajanje na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, kjer na javni predstavitvi mnenj noben od ustavnih sodnikov ni našel ene lepe besede za zakon o davku na nepremičnine, ki ga je vlada A. Bratušek kljub silovitemu nasprotovanju strokovne javnosti in opozicije dobesedno porinila skozi parlament. Ker je bil koalicijski valjar povsem gluh za vsa opozorila (sam sem takrat zakonu o davku na nepremičnine nasprotoval z argumenti, da je napisan nestrokovno, podlo, očitno protiustavno, in je neevropski ter razvojno uničujoč!), smo v SDS zahtevali presojo ustavnosti tega zakona. Prav zato, ker je neevropski in razvojno uničujoč, pa zakon o davku na nepremičnine odlično simbolizira vlado tranzicijske levice.
Ker je vlada za izvajanje tega lastnega pravnega skrpucala povsem impotentna, so se na davčne urade zgrnile množice besnih ljudi. Da bi zaustavila njihov naval, je vlada A. Bratušek obljubila začasno izenačenje višine obdavčitve vseh nepremičnin na 0,15%, njena koalicija pa potem vložila amandmaje k napačnemu zakonu. Še služba za zakonodajo je opozorila na očitno protiustavnost takega početja, ki se je klavrno končalo z umikom obljubljenih sprememb. Pravočasne spremembe niso več možne in sedaj hoče vlada na vrat na nos spremembe zakonov, s katerimi bi najprej podaljšali roke za izdajo odločb, potem pa vendarle izenačili stopnje. Toda lastno nesposobnost in neznanje bodo spet prevalili na davkoplačevalce in zaradi izpada prilivov napovedujejo še nova zvišanja davkov. Po tej kalvariji pretiranih davkov in neznanja, kar oboje vodi v uničevanje gospodarstva in izgubo razvojnih potencialov, se upravičeno postavlja vprašanja, ali so glasovi za tranzicijsko levico samo še odraz kolektivnega mazohizma in samouničevalnega sindroma prebivalcev Slovenije?
A. Bratušek nam dopoveduje, da že leto dni živimo kot v pravljici. Kvečjemu v tisti: »Na oblast so prišli Butalci in se spopadli s pametjo, a so zmagali Butalci!«