Dr. Valič Zverova je v začetku zbrane nagovorila z mislijo, da želi Zbor za republiko z javnimi tribunami ponovno utrjevati vrednote slovenske pomladi, saj je v bistvu naslednik Demosa. Povedala je tudi, da je za lažje razumevanje današnje situacije potrebno poznavanje preteklosti in spomnila, kakšna so bila pričakovanja Slovencev pred 22 leti.
»Zgodovinarji ugotavljamo, da je bil Demosov program eden najlepših političnih programov, napisan v 8 ključnih točkah,« je poudarila dr. Valič Zverova. Vseboval je vse pomembne vsebine od odnosa do preteklosti do obrambe. Vseboval je zahtevo po ustanovitvi lastne države, ki bo spoštovala človekove pravice in vse kar zdaj v evropskem okolju poslušamo kot zelo pomembno za vsako državo. Velik del samostojne slovenske zgodovine je po mnenju dr. Valič Zverove tudi Janez Janša, vendar daleč od tega, da bi želela govoriti o zaslugarstvu.
V nadaljevanju se je dr. Valič Zverova spraševala, kako razumeti zadnji napad na Janeza Janšo in zbranim pojasnila, da je to pojav, ki mu sledimo že od Markovičevih reform in čemur lahko rečemo »tranzicijsko prerazporejanje sredstev«.
Dr. Valič Zverova je tudi povedala, da je očitno Janez Janša smrtni sovražnik nomenklature, ki jo moti kaj Janez Janša predstavlja, in kar je tudi predstavljal dr. Jože Pučnik, na polju politike.
»Dejstvo je, da stricem iz ozadja ni uspelo z Jankovićem in ni uspelo s predsedniškimi volitvami,« je o poskusu rušenja Janeza Janše povedala dr. Valič Zverova. Spomnila je tudi, da so se ga skušali znebiti že v času pred osamosvojitvijo in da je v teh poskusih opaznih več faz: najprej mu očitajo, da ni sposoben, potem, ko to ni dovolj, mu očitajo, da ni demokratičen. »To je poniževalno do vseh nas, ki smo ob njem,« je povedala dr. Valič Zverova in poudarila, da »si ne pustimo vzeti svoje glave in mišljenja«. V nadaljevanju se je dr. Valič Zverova dotaknila zadnjih demonstracij in povedala, da je imela v zahodni Evropi priložnost videti več demonstracij, vendar nikjer niso bile tako nasilne kot v Sloveniji. Opozorila je, da je na pohodu mentaliteta, ki tepta človekove pravice v imenu višjega cilja, ki prinaša novi revanšizem, rearfimacijo totalitarnih simbolov in plenjenje države. »Demokracija nam ni dana. Slovenci pa imamo še posebej veliko odgovornost, da skrbimo za demokracijo, saj smo preživeli tri totalitarizme,« je povedala dr. Valič Zverova.
Zbranim pa je povedala tudi, da je potrebno stopiti v bran Janezu Janši, ker predstavlja vrednote slovenske pomladi, prav tako pa je potrebno nadaljevati z zastavljenimi reformami ter v naš prostor vpeljati spoštovanje človekovega dostojanstva.
V nadaljevanju je zbranim spregovoril nekdanji predsednik Državnega zbora France Cukjati, ki je povedal, da smo Slovenci ujetniki izropanega finančnega sistema, saj je potrebno naše banke kar naprej dokapitalizirati. »Ste se kdaj vprašali, zakaj tujih bank ni potrebno dokapitalizirati?« je navzoče spraševal Cukjati. »Potrebno je prekinit sesanje državnega denarja,« je bil odločen Cukjati in prav zato se je vlada lotila projekta slovenskega holdinga in slabe banke. Cukjati je tudi spomnil, kaj vse je bilo narejeno, da bi ta zakona padla. »Potem so prišle demonstracije in vse, kar je na demokratičen način konstituirano, je treba nagnat,« je Cukjati povzel zahteve protestnike in spomnil, da »kdo drug kot le sodstvo lahko zagotovi pravno državo«, pa so jim kljub »spodleteli« primeri kot sta Zbiljski gaj in Balkanski bojevnik. »Kurje tatove pa bodo zvili do konca,« je bil kritičen Cukjati.
O poročilu KPK pa je Cukjati povedal, da je ta »veliki pok« prišel v času, ko so se stvari stabilizirale, ko je kazalo, da bo izhod iz krize delno olajšan z boljšimi bonitetnimi ocenami. »Demonstracije pa so pripravile teren pouličnega linča,« je povedal Cukjati in izpostavil primer Franca Kanglerja, kjer je peščica demonstrantov dosegla njegov odstop. »In to vzdušje linča se seli tudi v državni zbor,« je opozoril Cukjati in poudaril, da smo v krizi demokracije, ki je mnogo bolj nevarna od finančne krize. »Če pa bomo pustili to krizo demokracije, da se poglobi, kam nas bo pripeljala? Naj gremo nazaj v neko čudno politiko, kjer bo tričlanska komisija obsodila brez možnosti pritožbe? Bo zdaj vsak lahko sodil in obsodil? To vzdušje se seli med ljudi in je moreče, mučno,« je poudaril Cukjati.
Razdelal je tudi glavne očitke, ki jih v poročilu navaja KPK in opozoril na uporabo neprimerne metodologije, neupoštevanja stanja premoženja Janeza Janše pred letom 2004 in na povsem zgrešene ocene zemljišča v Trenti.
Cukjati je ob koncu svojega nagovora povedal, da je zahteva k odstopu Janeza Janše, slepa zahteva in da če bi bilo s strani tistih, ki zahtevajo odstop, vsaj kanček resnosti, bi šli iskat novega mandatarja in v 14 dneh bi imeli zamenjano vlado.
»Vendar to očitno ni pomembno. Pomembno je to, da NLB ostane taka kot je, mi pa jo bomo vsako leto dokapitalizirali iz naših žepov,« je zaključil Cukjati.
V zadnjem delu tribune pa je spregovoril dr. Boštjan M. Turk, ki je zbranim predstavil življenjsko zgodbo Franceta Turšiča, ki je leta 1945 kot 7-letni deček izgubil praktično celo družino, saj so mu jo pobili. Kljub temu je Turšič ohranil veliko ljubezen do domovine. In veliko ljubezen do domovine po mnenju dr. Turka premore tudi Janez Janša, saj le zaradi nje zdrži toliko napadov in obtožb.
»Kako bi bila Slovenija drugačna, če bi leta 1990 zmagal Jože Pučnik in če bi se uveljavil Demosov program,« se je vprašal dr. Turk in zbranim odgovoril, da bi zelo verjetno »Slovenci imeli normalno gospodarstvo, ne bi imeli stricev iz ozadja, ki jih strahotno boli slaba banka, imeli bi državo ljudi.« Povedal je še, da bodo nekateri vedno živeli dobro, ne glede na stanje države, saj so prisesani na državne »pipice«, vendar pa bi se z uveljavitvijo slabe banke in holdinga to končalo.
Ob zaključku je dr. Turk povedal, da »nismo pesimisti, prepričani smo, da je Slovenijo mogoče pripeljati tja, kamor si je zamislil dr. Jože Pučnik. Program Demosa je še vedno tukaj, na nas je da ga uresničimo, v ljubezni do domovine.«
