Dobra dva tedna pred volitvami je nastopil čas za novo, že četrto inventuro stanja na političnem parketu. V dveh tednih po prejšnjem pregledu se je zgodilo nekaj manjših in zanimivih dogodkov, ki so pomembno vplivali na razmerja med strankami. Gre za prva televizijska soočenja, na katerih so se imeli priložnost pokazati kandidati za mesto predsednika vlade. (Ostali so odigrali vlogo bolj ali manj zanimivih statistov.) Pomembno je bilo tudi javno razkritje Virantove dohodninske odločbe. Manj opaženo, a pomembno vlogo je nenazadnje odigralo tudi spoznanje, ki sem ga napovedal že pred časom, in sicer da Virant bistveno več glasov pobira na levici kot na desnici. Zaradi tega je po njem padlo ne več le z desne, ampak kar močno tudi z leve.
Kot smo že večkrat napovedali, je SDS edina resna kandidatka za prvo politično silo v državi. Potem, ko je nekaj časa kazalo, da lahko Virantova Državljanska lista ta status morda ogrozi, je sedaj popolnoma jasno, da bi se za kaj takega moral zgoditi manjši čudež. Pomembni aduti stranke so močna infrastruktura, intelektualno zalednje stranke (celovit in konsistenten program vodenja države) in umirjen državniški nastop Janeza Janše v medijih.
Za drugo mesto se bosta, kot smo napovedovali, borila Jankovićeva Pozitivna Slovenija in Virantova Državljanska lista. Pri čemer kaže, da je Janković zaenkrat – navzlic vedno novim razkritjem poslovanja po domače – v prednosti. Razlog je v tem, da je Virant simpatije žel kot etičen politik in ta vera je sedaj nekoliko omajana. Jankovićevi volivci pa si s poštenostjo svojega kandidata ne belijo glave, ampak občudujejo dejstvo, da se človek pač ‘znajde’ in zna ‘poskrbeti zase’. (Ravno zato se je Jelinčičeva SNS znašla v težavah in pred izpadom iz državnega zbora. Do neke mere gre za isti profil volivcev.)
Kot kaže, si lahko SD do neke mere opomore. Nekateri to pripisujejo televizijskim soočenjem. Vendar pa učinkov Pahorjevih ognjevitih nastopov vseeno ne gre precenjevati, saj njegovo repenčenje sodi v kategorijo že videnega in še ne pozabljenega. V kolikor bodo presegli tretjino deleža z zadnjih volitev, bodo lahko zelo zadovoljni.
Virantove težave so mana z neba za SLS, ki si je v zadnjih dveh tednih opomogla in se bo skoraj zagotovo uvrstila v državni zbor. Poleg tega je dejstvo, da gre za stranko z močno terensko mrežo. Kot kaže, se bo trdo delo na terenu od vrat do vrat obneslo tudi Novi Sloveniji. Zadnje ankete nakazujejo tisto, kar sem napovedal že pred časom in sicer, da se bo stranka kot prva v zgodovini Slovenije po izpadu ponovno uvrstila v državni zbor. TRS pa bo ostal izven parlamenta. No, če res mislijo kar govorijo, bodo lahko svoje ideale zasledovali kot civilnodružbeni aktivisti.
Četudi ne smemo delati računa brez krčmarja, se lahko že vprašamo, kaj bodo za ohranitev oblasti storili mojstri slovenskega jesenskega zakulisja. Trenutno vidim tri možnosti. Prva in manj verjetna je poskus kakega novega (velikega) poka. Je pa res, da bi bil tak poskus tako prozoren, da kakega posebnega učinka ne bo. Zato je bolj verjeten drugi scenarij, pletenje kakih čudnih povolilnih političnih kombinatorik. Seveda ob nujni asistenci predsednika republike ob imenovanju mandatarja. Tretja in za jesence najbolj racionalna izbira pa je arhiviranje teh volitev kot že izgubljenih in kovanje načrta za čimprejšnje naslednje (predčasne) volitve. Zato lahko po volitvah v pogojih zaostrovanja krize in neizogibnih varčevalnih ukrepov pričakujemo apokaliptičen angažma levičarskih apologetskih kvaziintelektualcev in kvazi neodvisne civilne družbe.
LDS in Zares, rest in peace!
Spletni naslov bloga dr. Boruta Rončevića:
http://brmagazin.blog.com/2011/11/18/inventura-4-del-2/
