Dogodek bi torej razumel kot razmeroma nekreativno kruhoborsko demonstracijo, ki si ne zasluži posebne pozornosti, če ne bi naletel na trditev, da sta družboslovje in humanistika nekakšen znanstveni deseti brat (parafraziram), ker svojih ugotovitev in rezultatov ne moreta neposredno prenašati v gospodarstvo in svojih kadrov ne moreta neposredno (pre)zaposlovati v gospodarstvu?! Ker nisem verjel, da se jim je lahko res zapisalo kaj takega, sem zadevo prebral še enkrat. In ugotovil, da res tako piše! Gospe in gospodje, napačno. Družboslovje in humanistika lahko svoje kadre zelo lepo zaposlujeta v gospodarstvu – da so nezaposljivi je še ena v serije slovenskih deviacij – bi se pa strinjal, da so nenakovostni in nekreativni res bolj slabo nezaposljivi… Pa tudi, da si tisti, ki so sposobni zagovarjati tak ocvirk, res ne zasluži kakega posebnega spoštovanja.
A mojemu začudenju še ni bilo konca. Kmalu zatem sem naletel še na izjavo sindikata, ki zastopa taiste, ki trdijo, da družboslovje in humanistika z gospodarstvom nimajo kaj dosti. In kaj piše v izjavi? Nekako v stilu, da bi združevanje (družboslovnih) inštitutov na področju izobraževanja povzročijo dolgoročno pomembno škodo in zmanjšalo kapaciteto države za iskanje kakovostnejšega izhoda iz krize.
Ali samo meni nekaj ne gre skupaj? Nekdo, ki nima nič z gospodarstvom, bo odigral izjemno pomembno vlogo pri izhodu iz gospodarske krize? Fantje, dajte se najprej sami s sabo pogovoriti, kako je s tem, da bomo vedeli, s čim imamo opravka.
Povzeto iz bloga:
http://brmagazin.blog.com/2012/04/09/druzboslovci-in-humanisti/