V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS) se intenzivno pripravljajo na nov krog pogajanj z ministrstvom za finance (MF).
Prvi krog, končal se je pred poletjem, je obstal v slepi ulici, Mateja Vraničar Erman, danes ministrica, takrat še državna sekretarka na MF, je bila glede novega kroga precej izsiljevalska, to bi SDMS postavilo v povsem podrejen položaj. Vmes je odstopil Mramor, na njegov stolček pa se je usedla Vraničarjeva, ki je ureditev vprašanja dvojnega obdavčevanja delavcev migrantov postavila na prednostno mesto. Kako bo v četrtek potekal pogovor, je težko napovedati, kajti tudi SDMS je neomajen pri svojih zahtevah.
Nad razpletom pogajanj bodo bedele tudi predsedniške oči Boruta Pahorja. Na neformalnem srečanju pred dvema dnevoma v predsedniški palači je delegaciji SDMS dejal, da spremlja njihovo problematiko in da razume stisko delavcev migrantov, ki so se znašli v primežu dvojnega obdavčevanja. Da bo poklical na MF (Vraničarjevo?) in jim bo poslal dopis, v katerem bo prosil, da delavcem migrantom pridejo naproti, kjer je to le mogoče, je zagotovil Pahor.
Martin Ivec, predsednik SDMS mu je postregel z nekaterimi alarmantnimi podatki, o katerih se v slovenski javnosti sploh ne govori. Zaradi krivične davčne zakonodaje se na dan iz Slovenije izseli 32 ljudi, letos se jih je nabralo že kar 3.815. »Odseljevanje delavcev bo imelo čez čas močan vpliv na mikrogospodarski razvoj slovenske periferije,« je Pahorju dejal Martin Ivec.
Zato ga čudi, da ob Umarjevem podatku, da je v zadnjih dveh letih selitveni primanjkljaj 5.500 prebivalcev, ki so postali rezidenti sosednje Avstrije, v državi nihče od odgovornih ne sproži alarma! »Z vso hitrostjo drvimo v prepad, a se tega naši politiki še ne zavedajo povsem.« Pahorju so predali foto zbirko zgodb delavcev migrantov, v kateri so skušali predstaviti, da se za številkami in položnicami skrivajo ljudje in njihove stiske. Po svoje jim je zavezo o tem, da bo bedel nad potekom pogajanj, obljubil tudi sam predsednik vlade Miro Cerar, dodal je, da bo po potrebi tudi posredoval.
Mi trije nismo več najboljši par
V dneh priprav na srečanje z ministrico Vraničarjevo je mnoge presenetila napoved odstopa s položaja podpredsednika SDMS Uroša Šinka. Objavil jo ne na svojem facebook profilu. Zakaj tega ni sporočil širši javnosti, je bilo naše vprašanje. Da noče vplivati na potek in vsebino pogajanj, je bil kratek v svojem odgovoru. Sicer je v nekaj stavkih na facebooku povedal bistvo: »Moram priznati, da o odstopu nisem razmišljal prvič. In da do njega ni privedlo zgolj nestrinjanje s strategijo sindikata, verjetno še najmanj, saj po navadi uveljavim svojo voljo, tudi če je treba skozi zid. Ker to ne gre, se ga pač poruši. Tudi če se kdaj nismo strinjali, smo se o tem pogovorili. Mogoče sem bil nekaterim napoti, a me tudi to ni motilo. Poglaviten vzrok je ta, da sem za sindikat namenjal vse preveč časa in energije, zato je trpela moja družina, pa tudi moja služba. Indiferentnost in apatija ter določeni posamezniki so bili na koncu, ko sem potegnil črto in tehtal, tista utež, ki je na žalost pomagala pri odločitvi.«
Šinko prizna, da sindikat in ljudje v njem delajo dobro in vestno. Če bi imel 10.000 članov, bi bila zadeva že rešena. Če bi jih imel 20.000, bi premikali gore. Žal se članstvo povečuje s polževo hitrostjo, vendar ne zaradi vodstva in ljudi v sindikatu. »Večina še vedno spi in noče razumeti, da se borimo za njihove pravice,« je sklenil Šinko. In tako je od marca, ko so predsednik Martin Ivec ter podpredsednika Barbara Pregl Breznik in Uroš Šink prevzeli vajeti SDMS, do letošnje jeseni ta dodobra razburil slovensko politično javnost, tudi z zahtevami po razpisih referendumov o nekaterih zakonih. Toda v dialog z Vraničarjevo se odpravljata le Ivec in Breznik.
