Boris Popovič pogorel na ESČP: njegova pritožba je za evropske sodnike nesprejemljiva

Popovič je v pritožbi trdil, da mu je bilo v kazenskem postopku kršenih več človekovih pravic. Tako naj bi mu bila kršena pravica do poštenega sojenja, ker sodišče ni ugodilo njegovim dokaznim predlogom za zaslišanje prič ter zato, ker naj bi se ustavno sodišče zmotilo, ko je zavrnilo njegovo ustavno pritožbo z obrazložitvijo, da je pritožnik nujnost zaslišanja prič v ustavni pritožbi utemeljil enako kot v zahtevi, naslovljeni na prvostopenjsko sodišče.

Prav tako naj bi Popoviču bila kršena pravica do svobode izražanja, ker so njegove sodbe imele podlago v dejstvih, ki pa jih ni mogel dokazati, ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ker naj bi mu ustavno sodišče, ki ni razveljavilo sodb rednih sodišč in vrnilo zadeve v novo odločanje, odvzelo učinkovito pravno sredstvo.

V konkretnem primeru je ESČP v zvezi s Popovičevi predlogi za zaslišanje šestih prič navedlo, da je Popovičeve navedbe, ki so izhajale iz pogovorov s predlaganimi pričami, preučilo že koprsko okrožno sodišče tekom postopka ter da bi pritožnik moral podati dodatno utemeljitev svoje zahteve. Prav tako je koprsko sodišče ocenilo kot nepotrebno zaslišanje dodatnih prič prav iz razloga predhodnega zaslišanja dveh prič, ki sta bili po trditvah pritožnika vir informacij, ki jih je nato ponovil v svoji sporni izjavi.

Dodatna zaslišanja bi bila po mnenju koprskega sodišča nepotrebna tudi zato, ker je šlo pri Popovičevi inkriminirani izjavi za vrednostno sodbo, katere verodostojnost ni moč dokazati. ESČP temu pojasnilu ni pritrdilo, saj bi tovrstne izjave lahko potencialno potrdili na podlagi dejstev. Je pa zato ustavno sodišče to upoštevalo in opravilo revizijo poštenosti celotnega sojenja. Končno je po mnenju ESČP, tudi upoštevaje zavrnitve zahteve po zaslišanju prič in celoten potek sojenja ugotovilo, da nižja sodišča niso vplivala na pritožnikovo pravico do obrambe.

ESČP je še sklenilo, da so bile utemeljitve slovenskih sodišč glede nezaslišanja prič primerne in sorazmerne z razlogi, ki jih je navedla obramba. Pritožnik je imel pri tem možnost vodenja ustrezne obrambe na različnih sodnih stopnjah. Popovič se je poleg tega v svoji pritožbi na ESČP skliceval na druge razloge kot pred slovenskimi sodišči.

Tako je sodišče sklenilo, da ni prišlo do kršitve pravičnosti postopkov in pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev je sodišče sprejelo soglasno.

Višje sodišče v Kopru je leta 2013 Popoviču potrdilo pogojno kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let zaradi razžalitve. Popoviča je zaradi izjav na račun nekdanjega kriminalista Ljuba Volmuta že leto prej obsodilo Okrožno sodišče v Kopru, ki je Popoviča spoznalo za krivega zaradi njegove izjave v televizijski oddaji Izostritev na Televiziji Koper 15. avgusta 2008, da ima Drago Kos "honorarno zaposlenega bivšega šefa kriminalistične policije v Kopru, Ljuba Volmuta, ki je kriv za ves kriminal, ki se v Kopru dogaja vsa ta leta. Za ves kriminal, za razpečevanje droge in vse ostalo, za pornografski material, in to mladoletnikov, in vse ostalo ..."

Popovič se je na sodbo pritožil ter navedel kršitve postopka in napačno kvalifikacijo kaznivega dejanja, saj naj bi šlo za žaljivo obdolžitev in ne za razžalitev. Prav tako naj bi mu v postopku pred okrožnim sodiščem kršili pravico do obrambe s tem, ko ni bilo dovoljeno zaslišanje nekaterih prič. Popovič je v pritožbi med drugim navedel, da je besede izrekel kot politik in je z njimi izrazil kritiko na račun tedanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa, ni pa imel namena s svojimi izjavami zaničevati Volmuta.