Po oceni Sodišča Evropske unije takšna politika ni diskriminatorna, če se prepoved uporablja na "splošen in nediskriminatoren način" - torej če velja za vse zaposlene - in je "omejena na to, kar je nujno potrebno", odločitev sodišča povzemajo tuje tiskovne agencije.
Odločitev izhaja iz primera v Belgiji, ko je bilo vodji pisarne v mestu Ans na delovnem mestu prepovedano nositi islamsko naglavno ruto, čeprav njena služba ne predvideva stikov z javnostjo. Po mnenju uslužbenke je bila s tem kršena njena verska svoboda, zato se je obrnila na pravosodje.
Sodba velja za vse javne urade v EU, vendar pa morajo o uporabi omenjene prepovedi odločati nacionalna sodišča. "Vsaka država članica in kateri koli meddržavni organ v okviru svojih pristojnosti ima pri oblikovanju nevtralnosti javne službe, ki jo namerava spodbujati na delovnem mestu, diskrecijsko pravico, odvisno od lastnega konteksta," je še razvidno iz sodbe.
Bodo v slovenskih vladnih uradih prepovedali islamske naglavne rute? In križe?
Sodišče EU je danes odločilo, da lahko vladni uradi v uniji svojim zaposlenim prepovejo nošenje verskih simbolov, kot so islamske naglavne rute, tudi če ti nimajo stikov z javnostjo. Takšno prepoved lahko pristojni uvedejo z namenom vzpostavitve "popolnoma nevtralnega upravnega okolja", je pojasnilo sodišče s sedežem v Luxembourgu.