Bodo lokalne volitve tradicionalno na tretjo nedeljo v novembru?

Takšna določitev bi prinesla večjo gotovost v delo občinskih svetov in župana ter omogočila, da mandat dejansko traja štiri leta, pravijo. Tudi pri pripravi proračunov ne vidijo večjih težav, razen iškega župana.

Stalni termin izvedbe lokalnih volitev s spremembo zakona o lokalni samoupravi predlaga vlada. V prvotnem predlogu novele zakona je bilo predvideno, da bi lokalne volitve, ki v Sloveniji potekajo na štiri leta, potekale drugo nedeljo v novembru. V sredo pa je parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pri obravnavi novele določil, da bi volitve potekale tretjo nedeljo v novembru. Pričakovati je, da bodo ta termin poslanci potrdili in sprejeli tudi na plenarni seji DZ.

Preverjanje med slovenskimi župani, ki ga je naredila STA, je pokazalo, da je večina vprašanih županov predlogu naklonjena. Župana dveh največjih občin, župan Ljubljane Zoran Janković in župan Maribora Andrej Fištravec, se s predlogom strinjata. Fištravec je dejal, da bi volitve tretjo nedeljo v novembru med drugim omogočile "normalno zbiranje overjenih podpisov za kandidature župana ali list neodvisnih, nestrankarskih kandidatov". Če so namreč volitve prej, takšno zbiranje pade v čas dopustov.

Po prepričanju novomeškega župana Gregorja Macedonija predlagana rešitev "prinaša gotovost in stabilnost ter zagotavlja, da se lahko delo občinskih uprav načrtuje kljub volitvam". Župan Ajdovščine Tadej Beočanin meni, da predlagani stalni termin volitev občinam omogoča tudi normalne začetke volilnih kampanj, to je izven poletnih počitnic in dopustov.

Župana občin Velike Lašče in Škofljica, Anton Zakrajšek in Ivan Jordan, sta opozorila, da je zaradi trenutne ureditve mandat vsakega občinskega sveta in župana krajši za en mesec, zato podpirata stalni termin volitev. "Tako bo mandat realno trajal štiri leta," je dejal Jordan. Bi pa Zakrajšek raje videl, da bi volitve potekale zadnjo nedeljo v oktobru.

Da je oktober skrajni rok za izvedbo volitev, meni tudi župan Iga Janez Cimperman. "Treba je računati, da je lahko tudi drugi krog volitev za župana, kar pomeni, da bo ta padel v samo sredino decembra," je opozoril. Tudi sicer se sprašuje, zakaj je treba dan lokalnih volitev predpisati in zakaj ne bi dneva določil predsednik DZ.

Stalni datum lokalnih volitev naj ne bi prinesel težav pri sprejemanju proračunov

Ker občine jeseni ponavadi pripravljajo in sprejemajo proračune, se postavlja vprašanje, kako bi lahko volitve tretjo nedeljo v novembru vplivale na ta proces. Novomeški župan Macedoni je dejal, da skušajo proračune, ko je to le mogoče, pripravljati za dve leti, in jih sprejemati v prvi polovici leta za drugo leto, zato jim jesenski termin volitev praviloma naj ne bi povzročal težav. Če se bo omenjeni sistem dvoletnega proračunskega načrtovanja uveljavil, težav ne vidi niti mariborski župan Fištravec.

Župan Škofljice Jordan je izpostavil, da imajo aktualni župani proračune pripravljene že pred koncem novembra, zato težav s predlaganim terminom ne bi smelo imeti. Slednje po njegovem mnenju velja tudi za nove župane, saj proračune večinoma pripravljajo občinske uprave. "V najslabšem primeru lahko župan, če se kaj zaplete, brez večje škode ponovi proračun iz prejšnjega leta," je dodal.

Ajdovski župan Beočanin je spomnil, da bi volitve v predlaganem terminu lahko povzročile nekaj mrtvega teka pri sprejemanju proračunov, a je dodal, da sami z oblikovanjem vsega potrebnega začnejo že vsaj pol leta prej, zato se jim en mesec ne pozna veliko: "Tudi v mandatu, ki teče, so bile volitve oktobra, sam pa sem mandat nastopil novembra, pa smo proračun do decembra normalno spravili pod streho".

Veliko manj pa je optimističen iški župan. "Če bodo volitve novembra, bodo proračuni sprejeti šele januarja, saj se mora prej vsa zadeva skonstruirati," je opozoril Cimperman. Težave bi lahko po njegovi oceni imeli zlasti novi, neizkušeni župani. Obstaja bojazen, da se bodo v tem primeru proračuni sprejemali marca ali aprila, je še dodal.