Bo zaradi zastaranja Periću priznan prepisan doktorat?

Zgodba o spornem doktoratu nekdanjega davčnega inšpektorja Đorđa Perića je že večkrat obkrožila Slovenijo. Pravna fakulteta v Ljubljani mu je najprej priznala enakovrednost doktorata, ki ga je zagovarjal na univerzi v Kragujevcu. Ker pa se je izkazalo, da je bil Perićev doktorat v dobršnem delu prepisan, je senat ljubljanske pravne fakultete enakovrednost naslova preklical.

Tudi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), ki je najprej izdalo sklep o priznanju naziva doktor znanosti, je ta sklep po zadnji ugotovitvi senata pravne fakultete razveljavilo. Perić se je na ministrsko razveljavitev sklepa pritožil na upravno sodišče. Odločitev je bila sprejeta 14. novembra lani.

A s to odločitvijo je povezanih kar precej nelogičnih sklepov. Upravno sodišče, gre za sodnice Liljano Polanec, Agato Završnik in Natašo Smrekar, je razveljavilo sklep MVZT, čeprav vsebinsko ni ovrglo očitka, da je bil dobršen del doktorata prepisan. Uradni sklep senata Pravne fakultete v Ljubljani, ki ugotavlja neenakovrednost dveh doktorskih naslovov (srbskega in slovenskega), je bil namreč dokončen in neizpodbiten. Hkrati se niti sodišče ni lotilo vsebinske razveljavitve sklepa MVZT.

Ugoditev Perićevi pritožbi temelji dejansko na formalnih razlogih: na zastaranju primera. Da ne bo pomote, na to je neposredno računal tudi Perić; tudi on je svojo pritožbo utemeljil predvsem na poteklem zastaralnem roku, ne na vsebinskih nepravilnostih sklepov. Sodišče je sprejelo interpretacijo, ki jo je zastaralnemu roku dal Perićev odvetnik, in tako odpravilo izpodbijani upravni akt. Kakšna pa je bila interpretacija zastaralnega roka, zaradi česar je nastopilo zastaranje?

Odločba MVZT, ki jo je Perić izpodbijal, je bila izdana 5. februarja 2009. Šlo je za obnovitev postopka, s katerim je bil leta 2006 priznan Perićev doktorat. Sklep 5. februarja 2009 je doktoratu v Sloveniji dokončno vzel veljavo. Zastaralni rok za izdajo te odločbe se začne mesec dni potem, ko si ministrstvo pridobi gradivo, na podlagi katerega lahko izda odločbo.

Perićev odvetnik je zagovarjal tezo, da bi se moral zastaralni rok za obnovo tega postopka, ki se je sklenil 5. februarja 2009, začeti mesec dni po prejemu neuradnih in anonimnih opozoril, ki naj bi na ministrstvo prišla že v letu 2008. Teza Perićevega odvetnika je torej bila, da je zastaralni rok nastopil že dolgo pred izdajo odločbe. Ministrstvo se s to tezo ni strinjalo: trdili so, da je bila odločba pravočasno izdana, saj so za začetek enomesečnega roka za zastaranje šteli datum 6. januar 2009, datum, ko so uradno prejeli zadnji dokument, na podlagi katerega so izdali odločbo 5. februarja.

Upravno sodišče se je v razsodbi strinjalo s tezo Perićevega odvetnika. Ugotovilo je, da je ministrstvo svojo odločbo izdalo veliko prepozno, saj so informacije, pa čeprav neuradne, prišle na ministrstvo že septembra 2008, takrat so na ministrstvu prejeli fotokopijo posameznih strani dokumentov, ki naj bi obremenili Perića.

Skratka sodišče je razveljavilo postopek, s katerim je ministrstvo odvzelo overovitev doktorata Đorđa Perića v Sloveniji. Interpretacija zastaralnega roka, kot ga je dalo sodišče, je pri tem zelo vprašljiva: kakšna je relevantnost, ki jo lahko imajo anonimna pisma za postopek na ministrstvu, in kako se lahko natančno določi datum, v katerem se je minister z njimi seznanil. Sporno pa je predvsem to, da je Perićev »slovenski doktorat« za ministrstvo ponovno veljaven, čeprav Perić sploh ni zavrgel obtožb o prepisovanju, ki jih je potrdil senat pravne fakultete.