Predstavniki transportnih podjetij in vlade ter tuji strokovnjaki so se danes zbrali na konferenci o umestitvi slovenske transportne logistike v Evropi. Njen namen je, kot je poudaril premier Borut Pahor, pretehtati zamisel o logističnem holdingu, ki naj bi slovenski železniški promet moderniziral in ga naredil bolj konkurenčnega.
Na vprašanje, kako narediti potniški in tovorni železniški promet bolj konkurenčen, moderen in primerljiv s sodobnimi evropskimi državami, je bivši direktor Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn predlagal ustanovitev slovenskega logističnega holdinga. S tem bi prišlo do pozitivne sinergije, od katere bi imeli koristi tako v Slovenskih železnicah, kot v Luki Koper in v Intereuropi ter ostalih podjetjih, ki bi se še morebiti vključila v holding, je v uvodnem nagovoru na konferenci na Brdu pri Kranju poudaril Pahor.
Ob tem je opozoril, da bo v nasprotnem primeru vsako od teh podjetij samo izpostavljeno konkurenčni tekmi in možnost, da bo v njej zmagalo je bistveno manjše kot, če bi se za uspeh prizadevala skupaj. "Zamisel o holdingu ni nastala zato, kot nekateri prehitro sklepajo, da bi z njo sanirali Slovenske železnice. Nastala je zato, ker so snovalci te zamisli pogledali širše, celotno logistično dejavnost, jo umestili v evropski prostor in primerjali konkurenčne prednosti in rešitve," je zagotovil Pahor in pojasnil, da je sanacija Slovenskih železnic le eden od derivatov oblikovanja holdinga.
Pahor si na današnji konferenci obeta argumentirano izmenjavo mnenj, ki bo pomagala vladi pri sprejemanju končne odločitve, ko bo čas zanjo dozorel. "Gre za prepomembno odločitev, da bi z njo hiteli bolj, kot je potrebno, ne bi pa radi zamujali, je dejal premier in dodal, da je danes čas za pogovor, soočanje argumentov brez obremenitve sprejetja odločitve.
Prve tovrstne slovenske konference na področju logistike, ki je ena strateških prednosti Slovenija, je vesel tudi minister za promet Patrick Vlačič, ki je prepričan, da bi bila Slovenija zaradi geografskega položaja in znanja lahko logistična platforma za srednjo in vzhodno Evropo. "Če res verjamemo, da logistika je primerjalna prednost, potem jo dajmo tudi izkoristiti," je pozval.
Vlačič se zaveda, da je interes posameznih podjetij v nekaterih točkah različen, vendar je pa po njegovem mnenju jasno, da koprsko pristanišče brez moderne železniške infrastrukture ne bo moglo razviti svojih potencialov. Trenutno namreč pretovori 16 milijonov ton na leto, glede na prostorsko planiranje pa bo lahko pretovorila 40 milijonov ton. "In jaz si ne znam zamišljati, da bi to povečano kapaciteto pristanišča prepeljali po avtocesti," je opozoril minister.
Gradnjo drugega tira in ostale železniške infrastrukture tako vidi kot nujno, da bo Luka Koper sploh lahko izkoristila potenciale. Hkrati se morajo tudi Slovenske železnice spremeniti in se modernizirati ter uvesti poslovni model, ki bo kos izzivom bodočnosti. "Dobro razvita železniška infrastruktura, moderen železniški prevoznik in dobre špedicijske storitve so nujni pogoj, da bomo pri tem uspešni," meni minister.
Se pa postavlja vprašanje, ali so tako velika vlaganja v železniško infrastrukturo smiselna. Pri tem Vlačič meni, da so smiselna, če bodo država in prebivalci od tega imeli korist, to pomeni delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in okoljsko sprejemljive rešitve. Trenutno je pripravljenih kar za 15 milijard evrov projektov, ki jih vlada mora izpeljati, letno pa lahko iz proračuna za prometno infrastrukturo nameni le 400 milijonov evrov. Prav zaradi tako obsežnih vlaganj, so odločitve o vlogi logistike še toliko bolj pomembne.