Koalicija, ki jo zapušča DeSUS in jo bo po referendumu morda še Zares, ima več možnosti za rešitev vladne krize. Predčasne volitve so sicer težko dosegljive. Analitik Vlado Miheljak meni, da bo pokojninska reforma verjetno padla, vlada pa bo "životarila" do konca. Po ocenah Matevža Tomšiča bi bile v tem primeru optimalna možnost predčasne volitve.
Ustava daje na voljo kar nekaj mehanizmov za rešitev vladne krize. Če sedanja koalicija razpade, je najprej možnost manjšinske vlade, ki nima večine poslancev v DZ, ampak deluje. Težava pa je, ker taka vlada ne more nič tehtnega narediti, je za STA povedal Miro Cerar s Pravne fakultete v Ljubljani.
Skrčena koalicija, če jo v tem primeru zapusti DeSUS, lahko sklene sodelovanje s kakšno novo stranko in si tako zagotovi širšo podporo, lahko pa se oblikuje nova koalicija v DZ. V vsakem primeru mora obstajati koalicija, ki ima večino glasov, da lahko z izglasovanjem nezaupnice postavi svojega mandatarja. Pravno gledano lahko tudi manjšinska vlada deluje, politično pa bo to zelo težko, meni Cerar.
Možnost so tudi predčasne volitve. Če bi Pahor ugotovil, da se mu je vse porušilo in bi želel predčasne volitve, je najhitrejša pot, če sam vloži zaupnico in mu je poslanci ne izrečejo, vlada pade, DZ pa ima mesec dni časa, da izvoli novega mandatarja. Če ga ne, morajo biti najkasneje v dveh mesecih po razpustu parlamenta predčasne volitve, ki jih razpiše predsednik republike. Predčasne volitve so po najhitrejši poti možne res v dveh mesecih, vendar so težko dosegljive, pravi Cerar.
Obstaja tudi možnost, da bi premier sam odstopil. S tem pade vlada, pravno se vzpostavi situacija, kot je po rednih volitvah. Predsednik republike začne postopek posvetovanja s poslanskimi skupinami in imenovanjem novega mandatarja. Če s tem ni uspešen v več krogih in ne more oblikovati niti manjšinske vlade, sledijo predčasne volitve. Toda to je dolg postopek, pojasnjuje Cerar.
Politični analitik Vlado Miheljak je za STA ocenil, da vlada s pomočjo dveh manjšincev in nepovezanih poslancev lahko zagotavlja celo bolj stabilna glasovanja kot zdajšnja vlada, ki ni imela zagotovljene večine DeSUS.
Po njegovem mnenju Zares ne bo izstopil iz koalicije, če bo vlado zapustil le prvak stranke Gregor Golobič. Če Zares odide, obstaja možnost, da vlada ostane in ima tiho podporo Zares, kdaj celo SLS ali DeSUS. Če pa umik v opozicijo pomeni tudi umik iz parlamentarnega glasovanja, bi to bila prava vladna kriza, ocenjuje analitik. Tedaj bi lahko poskusili ali z novim mandatarjem ali s tehnično vlado.
Skrajna možnost so predčasne volitve, ki pa niso preproste in do katerih, četudi obstaja volja, lahko pride najbolj zgodaj v dveh ali treh mesecih. Sicer pa bo odločitev v Pahorjevih rokah - "če bo dojel, da nima smisla in se bo umaknil, bo možna tehnična vlada, sicer pa bo ostala vladna kriza do konca", navaja Miheljak.
Tudi paktiranje SD in SDS, če ne pride do predčasnih volitev, po Miheljakovem mnenju ni realno. Pri tem ne gre za to, kaj si mislita Pahor in prvak SDS Janez Janša, temveč njuni poslanci. Nenazadnje se Janši "absolutno ne izplača stopiti v tako koalicijo, saj bi s tem SDS delno sprejemal odgovornost za nerešene stvari".
Po ocenah Miheljaka bo najverjetneje pokojninska reforma padla, kar bo pomenilo krizo, ki pa ne pomeni konca, temveč "životarjenje" do konca mandata. Razen, če bi LDS in Zares dosegla dogovor, da hkrati izstopita iz koalicije. To bi pomenilo zahtevo po radikalnih odločitvah; "ali da vstopi Janša ali pa predčasne volitve. Toda k temu zaenkrat ne kaže".
Po mnenju analitika Matevža Tomšiča se delo vlade po morebitnem izstopu določenih koalicijskih strank ne bo kaj dosti spremenilo. "Če smo cinični, lahko rečemo, da vladi sprejemanje zakonov že sedaj ne gre dobro od rok, saj ji kar po tekočem traku padajo na referendumih", je Tomšič zapisal za STA. Tudi za prihajajoči referendumski trojček se obeta, da bo prinesel zavrnitev vladnih predlogov in da bo tam "levi trojček doživel še en fijasko".
Ob "še nekoliko dodatnega sarkazma" pa lahko po analitikovih ocenah rečemo, da bo morda čisto v redu, če vlada česa bistvenega ne bo mogla spraviti skozi procedure. V zadnjem času namreč pripravlja zadeve, "ki so zelo škodljive za razvoj najbolj vitalnih področij družbe".
Tomšič ugotavlja, da bi bile po morebitnem padcu pokojninske reforme najbolj optimalna možnost predčasne volitve, "saj je očitno, da ta vlada nima potrebne legitimnosti za vladanje". Vendar ni nujno, da bo do njih prišlo, "saj so vložki tistih, ki so na oblasti, zelo visoki, zato se bodo svojim položajem težko odpovedali".
Kakršnakoli druga rešitev, denimo tehnična vlada, pa bi bila po analitikovih ocenah zgolj slepilo. To sploh ne bi bila prava tehnična vlada, saj je zanjo potreben splošen politični konsenz (do tega pa ne bo prišlo), "ampak fasada, za katero bi se ohranjala obstoječa razmerja moči".
Na vprašanje o sodelovanju SD in SDS, če ne pride do predčasnih volitev, pa Tomšič odgovarja, da je kakšno bolj formalizirano sodelovanje možno šele po volitvah, kar "glede na nastalo situacijo in potrebo po izvedbi določenih pomembnih sistemskih reform niti ne bi bilo tako slabo".