Ne glede na sodbo - ali bo oprostilna ali pa obsodilna - pa ni pričakovati, da bo ta kmalu postala pravnomočna, saj je zaradi visoke predlagane kazni na eni strani in prepričanja tožilca Jožeta Kozine, da je Bavčar storil očitani kaznivi dejanji, pričakovati, da se bo s pritožbami ukvarjalo tudi višje sodišče. Kazenski pregon bo zastaral poleti 2017.
Gre za enega odmevnejših pregonov kaznivih dejanj, povezanih z menedžerskimi prevzemi v Sloveniji. Policija je domnevne nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško začela preiskovati leta 2008, naznanilo o sumu nepravilnosti pa ji je posredovala tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Jeseni 2009 se je nato zvrstilo več hišnih preiskav, začasno pa sta bila pridržana tudi Bavčar in nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.
Obtožnica zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem naj bi bile pivovarna in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza je bila vložena avgusta 2012.
Sodišče je nato obstoječo obtožnico razdelilo na dva dela, sojenje zaradi menedžerskega prevzemanja Pivovarne pa je sledilo sojenju v zadevi Istrabenz.
Prvo sojenje je na okrožnem sodišču steklo februarja 2013 in se končalo julija istega leta. Bavčarja je bil na prvi stopnji zaradi pranja denarja obsojen na sedem let zapora, kar je bilo leto manj od tožilčevega predloga, vendar mu v zapor zaradi zdravstvenih razlogov ni bilo treba oditi.
Nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega je senat ljubljanskega okrožnega sodišča leta 2013 spoznal za krivega pranja denarja, njegovega brata, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, pa za krivega pranja denarja in zlorabe položaja. Kristjan je je bil obsojen na tri in pol leta zaporne kazni, Nastja pa na tri leta in devet mesecev.
V tej zadevi je bil na zaporno kazen petih let in desetih mesecev zapora obsojen tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je bil na zaporno kazen obsojen kasneje tudi zaradi zlorabe položaja pri prevzemu pivovarne. Vsi štirje so se pritožili na ljubljansko višje sodišče, ki je znižalo le kazen Kristjanu, in sicer za pol leta.
Nato so vsi štirje vložili tudi zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, ki je lani jeseni zaradi po njihovem mnenju premalo konkretiziranih očitkov razveljavilo del sodbe, ki se je nanašal na očitke o pranju denarja, in ugodilo Bavčarju in Kristjanu Sušinskemu, zadevo pa poslalo v ponovno sojenje. Delno so ugodili tudi Nastji Sušinskemu, in sicer v delu, ki se nanaša na očitke Bavčarju in Kristijanu Sušinskemu glede pranja denarja.
Medtem pa niso ugodili Šrotovi pritožbi, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja in je že v zaporu, ter deloma tudi Nastji Sušinskemu, ki je bil obsojen zaradi pomoči pri tem kaznivem dejanju. Oba sta se, ko sta izkoristila vse ostale možnosti, pritožila na ustavno sodišče.
Do kaznivih dejanj v zadevi Istrabenz je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Po mnenju tožilstva pa je sporno dejstvo, da je Pivovarna Laško, ki je glede omenjene prodaje že imela sklenjeno opcijsko pogodbo z Microtrustom, na opcijske pogodbe s Sportino kasneje vpisala isti datum, kot je bil na prvih pogodbah.
Tožilec Kozina je v ponovljenem sojenju Bavčarju očital napeljevanje k zlorabi položaja nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in pranje denarja, medtem ko je bratoma Sušinski očital pranje denarja. Nastja Sušinski naj bi vedel, da denar izvira iz kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki ga je storil Šrot, ter da ga je z namenom, da bi prikril njegov nezakonit izvor, z nakazilom Bavčarju in Kristjanu Sušinskemu dodatno opral.
Ob koncu ponovljenega sojenja v zadevi Istrabenz je tožilec za Bavčarja predlagal sedem let zaporne kazni, za Kristjana Sušinskega tri leta zapora, za Nastjo Sušinskega pa dve leti zapora.
"Obdolženi so se zavedali, da pristopajo h kaznivemu dejanju, zato so tudi vedeli, da bo treba umazani denar oprati," je na ljubljanskem okrožnem sodišču o očitanih kaznivih dejanjih pri preprodaji delnic Istrabenza iz leta 2007 dejal Kozina. Medtem pa obramba vztraja, da obtoženi niso storili očitanih kaznivih dejanj, ta pa da so premalo konkretizirana in da tožilec svojih očitkov ni uspel podpreti z dokazi.