Slovenija bi morala Hrvaški za nadaljevanje pogajanj o meji postaviti pogoj, da se umakne z zasedenih ozemelj. Če tega ne bi storila, bi morala Slovenija blokirati hrvaška pristopna pogajanja z EU, je v intervjuju za Delo dejal nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm.
Za nadaljevanje pogajanj o meji je nujno, da se najprej vzpostavi stanje na dan 25. junija 1991, je zapisal Šturm v Odprti polemiki. "V duhu dobrih sosedskih odnosov se mora Hrvaška vrniti na izhodiščne točke. To je prvi pogoj, ki ga mora Slovenija zahtevati za nadaljevanje pogajanj."Za zaprtje poglavja št. 31 v pristopnih pogajanjih Hrvaške, ki govori o dobrih sosedskih odnosih, mora Slovenija zahtevati in pogojevati vzpostavitev dejanskega stanja na dan 25. 6. 1991, je prepričan Šturm.
Meni namreč, da "za verodostojnost Hrvaške niso dovolj sklenjeni dogovori na Brionih in pisna zavezujoča izjava predsednice hrvaške vlade švedskemu predsedstvu, temveč je treba kot začasno rešitev te zaveze Hrvaške tudi implementirati ob ugotovitvi, da vsi po 25. 6. 1991 enostransko sprejeti hrvaški predpisi in označene meje na zemljevidih ne veljajo".
Stanje ob osamosvojitvi, kot je na podlagi Temeljne ustavne listine ugotovilo ustavno sodišče, pa je po oceni Šturma takšno, da ima Slovenija "kontrolo svoje katastrske občine Morje (Piranski zaliv in akvatorij do odprtega morja pri točki T-5)", da se hrvaški mejni prehod Plovanija prestavi izven katastrske občine Sečovlje in da se hrvaški mejni prehod pri Hotizi prestavi na desni breg Mure pri novem mostu, Slovenija pa ima kontrolo na gozdnem območju Snežnika in Sekuličev.
V celoti je treba tudi uveljaviti ribiški del sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops), Slovenija pa na podlagi zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu iz leta 2005 pripravi mednarodni sporazum s Hrvaško.
V skladu z mnenjem ustavnega sodišča pa mora vlada, kot je še zapisal Šturm, pripraviti "predloge za vse sporne dele meje brez omejitev na dan 25. 6. 1991, torej ob upoštevanju vseh relevantnih zgodovinskih okoliščin, zlasti ob nedoločeni meji v nekdanji coni B Slovenskega tržaškega ozemlja". "Uveljavitev zamenjave slovenskega etničnega ozemlja s 135.000 rojaki za Istro, ki jo je prvič v zgodovini dobila Hrvaška, mora biti temelj za novo pravično določitev meje med državama," meni.
Šturm je ob tem ponovil stališče, da je arbitražni sporazum "pravno, politično, diplomatsko in strateško za Slovenijo škodljiv, ker lahko uzakoni stanje, ki bo med narodoma ustvarjalo trajno nestrpnost". Po njegovi oceni namreč sedaj "visi v zraku" vprašanje, ali je Slovenija do teritorialnega izhoda do odprtega morja sploh upravičena, "pri čemer analiza sedanjega sporazuma pokaže, da do tega dejansko ne more priti".