Revija Reporter
Slovenija

Bivši šef jugoudbe Silvo Gorenc umika kazensko tožbo zoper novinarja Kršinarja in fotografa Lavreta

Igor Kršinar

15. nov. 2018 15:05 Osveženo: 6:44 / 16. 11. 2018

Deli na:

Silvo Gorenc.

Primož Lavre

Po več kot štirih letih in pol se je nekdanji šef jugoslovanske SDV Silvo Gorenc odločil za umik zasebne tožbe zoper pisca teh vrstic in fotografa Primoža Lavreta, katerima je v kazenskem pregonu očital razžalitev.

Kot je zapisal v obrazložitvi, je starostnik (88 let), ki je hkrati tudi resen srčni bolnik: »Glede na navedeni dejstvi in časovno odmaknjenost zadeve, ki je zaobsežena v zasebni tožbi z dne 4.4.2014, zasebni tožilec nima več interesa za nadaljevanje kazenskega postopka.«

Januarja 2014 smo v Reporterju objavili več člankov o udbovskih umorih hrvaških emigrantov, v katere je bila vpletena slovenska Udba, ob tem smo izpostavili vlogi nekdanjih načelnikov slovenske in jugoslovanske SDV Janeza Zemljariča in Silva Gorenca. Prvi je vodil slovensko Udbo v času od 1973 do 1978, drugi pa slovensko Udbo od 1967 do 1969 in jugoslovansko od 1972 do 1974.

V času Gorenca se je tudi zgodila ugrabitev Stjepana Crnogorca v Salzburgu, ki je nato po zaslišanju v Ljubljani izginil brez sledu. Crnogorca so sumili povezave s hrvaškimi uporniki, ki so junija 1972 oboroženi vdrli v državo in na območju BIH skušali zanetiti vstajo proti komunistični Jugoslaviji.

Pomočnik načelnika slovenske SDV Boris Mužič je Silvu Gorencu kot šefu zvezne SDV poslal gradivo o tej akciji (ugrabitvi) in ga prosil za poplačilo sodelavcev, ki so izvršili »aretacijo«, o čemer pričata dokumenta, ki ju je v Arhivu RS našel raziskovalec in publicisti Roman Leljak.

Po razkritju dokumentov je zoper še živeče vpletene slovenske udbovce Borisa Mužiča, Marjana Orožna in Silva Gorenca ukrepalo avstrijsko državno tožilstvo v Salzburgu, na katerega prošnjo jih je zaslišala tudi slovenska policija, kazenski postopek pa se je zaradi pomanjkanja dokazov ustavil.

Podobno smo pisali tudi o vlogi Janeza Zemljariča pri udbovskem umoru hrvaškega cvetličarja Nikice Martinovića v Celovcu leta 1975, pri čemer smo se prav tako sklicevali na njegov podpis v dokumentu, v katerem se strinjal, da se sodelavca Hanzija v konkretni akciji »nameri« v enega od njemu znanih hrvaških ekstremistov.

Zemljarič in Gorenc sta zoper pisca teh vrstic in fotografa vložila kazenski ovadbi zaradi domnevne razžalitve. Sojenje v zadevi Zemljarič se je začelo decembra lani in končalo februarja letos, sodnik Tomaž Bromše je novinarja oprostil, zoper Lavreta pa je Zemljarič tožbo umaknil. Nato je oprostilno sodbo potrdilo še višje sodišče.

V zadevi Gorenc je bilo sojenje razpisano za 4. december letos, toda danes je bil odvetnik Radovan Cerjak, zagovornik pisca teh vrstic, obveščen, da zasebni tožnik umika svojo zasebno tožbo. Pravzaprav smo tak razplet tudi pričakovali, saj je podobno umaknil tudi svojo tožbo proti Leljaku, potem ko je bil ta pravnomočno oproščen v zadevi Zemljarič.