Poslanci so pred dnevi ugotovili, da je zaradi na trgu prevladujoče medijske koncentracije, ki jo pomenijo pomembni lastniški deleži več medijev povezanih oseb v lastni enega lastnika, ogrožena ustavna pravica do celovite in objektivne informiranosti. Vlada naj zato v okviru pristojnosti prouči vprašanje zakonitosti v postopkih ugotovljene koncentracije kapitala in medijskega lastništva ter sprejme ukrepe za zagotovitev več konkurenčnosti in pluralnosti na medijskem področju. Oglejmo si primer lastninske koncentracije družbe Delo, ki z Delom in Slovenskim novicam obvladuje več kot polovico naklade dnevnikov.
V začetku septembra lani je ministrstvo za kulturo Firmi DEL, d. o. o., ki je v stoodstotni lasti Pivovarne Laško, izdalo soglasje k pridobitvi lastninskega deleža v Delu, d. d. Ministrstvo se je pri tem sklicevalo na pozitivno mnenje Urada za varstvo konkurence in Agencije za trg vrednostnih papirjev, a je vlada januarja letos po nadzorstveni pravici sklep ministrstva razveljavila, kar se ujema s stopnjevanjem spora med vlado in prvim pivovarjem Boškom Šrotom. Firma DEL, d. o. o., se je seveda pritožila na upravno sodišče, ki primer še vedno obravnava. Tudi od končnega izida spora med omenjenim podjetjem v lasti Pivovarne Laško in vlado bomo videli, kakšno orožje ima politika oziroma kulturno ministrstvo, da zaščiti pluralnost medijev oziroma medijskih vsebin, ali pa bodo potrebne spremembe zakonov.
Obvladovanje dnevnikov kot grožnja demokraciji
Potem ko je Pivovarna Laško, in z njo povezana podjetja, naredila več medijsko odmevnih nasprotujočih si potez v časopisnih hišah Delo in Večer, se je med politiki zelo povečala občutljivost za vprašanje koncentracije lastništva v medijih. Pa tudi med medijskimi strokovnjaki. Tako je tik pred uradno napovedano zamenjavo odgovornega urednika Dela, komunikolog dr. Slavko Splichal v Delu zapisal: »Če neka korporacija danes neposredno in prek povezanih podjetij obvladuje več kot polovico naklade dnevnikov v Sloveniji, je to lahko nevarna grožnja demokraciji, saj razpolaganje z medijsko lastnino ni ustrezno regulirano.«
V vladi je bilo sicer nekaj vprašanj, ali je soglasje kulturnega ministrstva mogoče razveljaviti, prevladalo pa je stališče, da je v odločbi povsem spregledalo Zakon o medijih. Ta v poglavju Omejevanje koncentracije določa, da pristojno ministrstvo lahko izdajo soglasja zavrne osebi, ki bi s pridobitvijo lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic sama ali skupno po povezanih osebah imela prevladujoč položaj na trgu, tako da bi število izvodov njenih dnevnikov preseglo 40 odstotkov vseh prodanih izvodov splošnoinformativnih tiskanih dnevnikov.
Čeprav Firma DEL, ki jo zastopa Stojan Zdolšek, soglasja za prenos delnic ni izkoristila, pa je zaradi po njenem mnenju nezakonitega in napačnega tolmačenja zakona o medijih tožila vlado, češ da bi nadzorstveni pravici lahko razveljavila soglasje le, če bi bil kršen materialni predpis. Vlada naj bi tudi posegla v že ugotovljeno dejansko stanje ministrstva za kulturo, saj ji izredno pravno sredstvo, ki ga je uporabila, tega pooblastila ne daje. Zdolšek je tudi opozoril, da Firma DEL ne izdaja nobenega splošnoinformativnega tiska, niti nima v lasti katerekoli druge družbe, ki bi tak tisk izdajal, zato se tržni delež Dela ne bi v ničemer povečal. To drži, saj je Pivovarna Laško lastnik Dela in ga prenaša le na odvisno družbo Firma DEL, d. o. o., hkrati pa je tudi res, da bi kulturno ministrstvo, če bi spoštovalo zakon, moralo septembra soglasje zavrniti. Kje je torej težava?
