Osebno je ideji obveznega cepljenja naklonjena. Ali v Sloveniji o tem poteka kakšna resna razprava, ne ve oz. sama v te pogovore ni vključena.
"Gre za to, da smo zdravniki zelo prepričani, da je cepljenje izjemno pomemben ukrep, če želimo preprečiti nadaljevanje epidemije, zelo učinkovit in zelo varen," je pojasnila. Družba se lahko odloči tudi drugače, stroka pa mora res stati za tem, da se vsi ljudje cepijo, je dodala.
Razprava o obveznem cepljenju poteka tudi v drugih državah, kjer nimajo sistema obveznih cepljenj kot v Sloveniji. Zdi se ji, da bi bilo v Sloveniji ta institut lažje uvesti, da bi bilo to bolj sprejemljivo, saj ljudje na splošno sprejemajo obvezno cepljenje otrok, pa tudi ustavno sodišče je pred leti presodilo, da je zaščita otrok pomembnejša od proste izbire staršev, ali bi se otroci cepili ali ne.
Po besedah Beovićeve so mnenja v stroki glede cepljenja otrok dokaj enotna. Med državami so razlike v smislu, da ponekod cepljenje izrecno priporočajo, povsod pa je za otroke od 12 do 18 let odobreno cepivo Pfizeja in BioNTecha in se to cepljenje dopušča.
"Je pa seveda vprašanje, ali je to cepljenje otrok res nujno potrebno, če gre za zdrave otroke," je dejala. Če pa gre za otroke, ki sodijo v ranljive skupine zaradi svojih kroničnih bolezni, pa cepljenje tudi v Sloveniji izrecno priporočajo. S cepljenjem ostalih otrok se poveča skupna imunost; ti otroci v družinah ne bodo prenašali okužbe na bolj ranljive družinske člane. Kot je še opozorila Beovićeva, pa je tudi pri otrocih nekaj hujših potekov bolezni.
"Nikakor niso otroci prioriteta," je poudarila Beovićeva. Predvsem se morajo po njenih besedah cepiti starejši od 50 let in tisti s kroničnimi boleznimi. Se pa otroci lahko cepijo. "Osebno bi rekla, da je cepljenje priporočeno," je dejala, po njenih navedbah pa so se tudi številni njeni kolegi odločili za cepljenje svojih otrok.
Mešanja cepiv proti covidu-19 - torej da bi posameznik najprej prejel odmerek cepiva AstraZeneca, nato pa drugi odmerek Pfizerja - po besedah Beovićeve v posvetovalni skupini za zdaj ne bodo priporočili. Raziskave, ki so analizirale, kako poteka mešanje različnih vrst cepiv, kakšni so učinki in varnost cepljenja, sicer ugotavljajo, da je takšna uporaba cepiv mogoča, je pojasnila.
Posameznik se tako lahko odloči za cepljenje z dvema različnima vrstama cepiv. V tem primeru pomeni, da gre za uporabo zdravila zunaj njegove registracije ob soglasju prejemnika cepiva. Zadržkov glede tega sicer v stroki ni, kljub temu pa za zdaj ne bodo izdali širšega priporočila, da bi vse ljudi, ki so pri prvem odmerku prejeli cepivo AstraZeneca, ob drugem cepljenju prejeli mRNK cepivo (Pfizer ali Moderna), je poudarila Beovićeva.
Kot razlog je navedla neposredne stranske učinke, ki se pojavijo takoj po cepljenju. Ti so namreč pri cepljenju s cepivom AstraZenece močnejši po prvem odmerku, pri cepljenju z mRNK cepivi pa ob drugem odmerku. Ker še ni dovolj raziskav o tem, kakšni so učinki po posameznem odmerku pri cepljenju z dvema različnima vrstama cepiv, bodo za zdaj sledili stališčem Evropske agencije za zdravila.
