Annalena Baerbock Svet24.si

Sledi kibernetskega napada na nemško vladajočo ...

ženska Svet24.si

Iskrenost do samega sebe je najboljša ...

občina-ruše, urška-repolusk Necenzurirano

Policija preiskuje, kako je štajerska občina ...

jansa orban fb2 Reporter.si

Večni si želijo biti le avtokrati: v Moskvi, v ...

mbappe Ekipa24.si

"Tako hitro kot teče Mbappe, sem jaz tekel v ...

Resno? Je on tisti, zaradi katerega bo planet uničen? Odkrito.si

Nas bo Elon Musk pokončal?

sekulic slovenija af Ekipa24.si

Tole je očitno menjava za Mika Tobeyja! Američan...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Belokranjci jezni zaradi bodeče žice, ki jim zapira pot do Kolpe

Deli na:
Belokranjci jezni zaradi bodeče žice, ki jim zapira pot do Kolpe

Foto: Bobo

Predstavniki črnomaljske in metliške občine so danes v pogovoru z državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Boštjanom Šeficem predstavili težave, ki jim povzroča žičnata ograja. "Ravno zdaj gremo na teren v Vinico, da vidimo, kaj se lahko naredi, da se zadeve omilijo," je za STA dejala županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič.

Šefic si je ogledal območje, kjer je postavljena žičnata ograja, predvsem turistične objekte (kampe), ki so na meji s Hrvaško. "Mogoče bodo našli primernejšo rešitev, ki jo bodo v prihodnjem tednu pretresli v okviru notranjega in ostalih ministrstev ter podali rešitve," je pred ogledom povedala županja.

V naselju Vinica, kjer je tudi mednarodni mejni prehod, sta po besedah županje dva velika kampa in turistično-gostinski objekt tik ob Kolpi. Tam bodo spregovorili o problemu tudi predstavniki območnih ribiških družin. Z žico je namreč zaprt tudi potok, ki teče v Kolpo, in povzroča težave z ribami, ki se hodijo drstit v ta potok.

"Opozoriti hočemo tudi, da žičnata ograja ni postavljena tako, da bi se lahko ribe nemoteno gibale v tej vodi," je še dodala črnomaljska županja.

Državni sekretar Šefic je po sestanku dejal, da so se pogovorili o vseh zornih kotih nastale situacije. Sam jim je poskušal predstaviti kompleksnost problema, tudi z varnostnega vidika. Pogovarjali so se tudi o realnih problemih, s katerimi se soočajo tamkajšnji krajani, ribiči, lovci in turistični delavci, pa tudi o nevarnosti morebitnih poplav oz. naraščanju reke, ki lahko žico tudi poškoduje.

"Dogovorili smo se, da bomo vse to preučili in na podlagi tega skušali najti ukrepe za lajšanje nastale situacije," je dejal Šefic in dodal, da so nekateri od teh ukrepov že pripravljeni, zelo verjetno pa jih bodo dopolnili.

Ker je zaradi žičnate ograje delovanje ribiške družine okrnjeno 30 odstotkov, saj je dostopnost do reke zdaj onemogočena, po Šeficu obstaja možnost, da bi ribičem omogočili, da bi ob lovu izvajali tudi nadzor. Gre za dostopnost gospodarjenja z vodami, ribiški turizem, tudi za evropske projekte z določenimi cilji, zato je treba občinam glede na objektivne okoliščine pomagati v največji možni meri, je poudaril Šefic. Kot je dodal, je naloga vlade, da čim prej predvidene ukrepe tudi realizira na točkah, kjer so potencialno največja tveganja.

Postavitev žičnate ograje na območju Metlike in Črnomlja je med tamkajšnji krajani sprožila veliko nezadovoljstva. Člani civilne pobude so v petek predstavili zahtevo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer so tudi predlagali, naj jo vloži na ustavno sodišče.