Begunska kriza naj bi Slovenijo stala okoli 5,8 milijona evrov

Mramor je v odgovoru na vprašanje Andreja Širclja (SDS) spomnil, da je v petek ministrstvo za finance s pravilnikom o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za letos ustavilo prevzemanje novih obveznosti za neposredne proračunske uporabnike.

Na ministrstvu v tem okviru predvidevajo, da bo letos mogoče potrebna sredstva iz državnega proračuna za financiranje upravljanja z begunsko krizo zagotoviti s prerazporeditvami s postavk, kjer sredstva niso bila v celoti porabljena. Dodatnega zadolževanja za ta namen tako vlada po ministrovih zagotovilih za letos ne načrtuje, prav tako ni v načrtu nov rebalans proračuna.

Vlada pričakuje tudi, da bo Slovenija dodatna sredstva prejela iz bruseljske blagajne. Po ministrovih besedah zato intenzivno potekajo pogovori o možnosti koriščenja sredstev EU za ta namen, bodisi skozi posebne mehanizme bodisi skozi prilagoditev pravil porabe preostalih prostih sredstev iz iztekajočega se finančnega obdobja 2007-2013.

Begunsko problematiko je vlada upoštevala tudi ob pripravi proračunov za 2016 in 2017. Ker pa gre za spontane migracije in stalno spreminjajoče se razmere, bo lahko groba ocena možnih stroškov oziroma finančnih posledic povečanih migracijskih tokov pripravljena šele v prihodnjih dneh. Realnejšo oceno finančnih posledic bo mogoče tako po Mramorjevih besedah dati šele takrat, ko bo znano število azilantov, čas njihovega zadrževanja v državi in drugi relevantni podatki.

Minister je ob tem opozoril, da lahko po izkušnjah iz tujine vsi stroški, ki so povezani s tem, odvisno od obsega kriznih razmer na dan dosežejo tudi do milijon evrov. Dodal je še okvirno oceno stroškov za obravnavano prosilcev za azil. Ti so po njegovi oceni približno 10.000 evrov na osebo na leto.

Na vprašanje, ali se lahko zaradi upravljanja z begunsko krizo javni dolg poveča, je Mramor odgovoril, da bi do tega lahko prišlo, v kolikor bi bil pritok beguncev nesorazmerno velik. To bi se lahko glede na dosedanje izkušnje zgodilo predvsem v primeru, če Avstrija in Nemčija ne bi več sprejemali novih prosilcev za azil, skupne evropske rešitve pa ne bi bilo.

V vsakem primeru pa se Slovenija na ravni EU v različnih forumih prizadeva doseči ugodne rešitve in računa na določeno solidarnost znotraj unije. Vlada se po Mramorjevih besedah zaveda, da se lahko na tak način pokrije le del stroškov, del pa v vsakem primeru pade na državni proračun. Če bo ta del čezmerno velik in bo dosegel več sto milijonov evrov, tega po Mramorjevi oceni ne bo moč nevtralizirati z zniževanjem drugih stroškov.