Razorožitev Teritorialne obrambe je bila veleizdaja in prišel bo čas, ko bo Milan Kučan moral pojasniti, zakaj je politično vodstvo z njim na čelu štiri ključne dni molčalo o razoroževanju, je dejal Igor Bavčar na predstavitvi knjige Veleizdaja Slovenije - razorožitev Teritorialne obrambe RS maja 1990.
Kučan je bil o razoroževanju obveščen že 15. maja in v naslednjih dveh dneh ni storil nič, da bi ga ustavil, trdi Bavčar. Dokumenti, objavljeni v knjigi, po njegovem dokazujejo, da so Kučan in še nekateri drugi, med njimi tudi Tomaž Ertl, za odvzem orožja Teritorialni obrambi vedeli že 15. maja in ne šele dan ali dva kasneje, kot uradno trdijo. Šlo je za kolaboracijo, je prepričan Bavčar.
Če bi se tedanje slovensko vodstvo pravočasno odzvalo, bi se lahko razoroževanje vsaj omejilo, če ne celo preprečilo, meni tedanji vodja Manevrske strukture narodne zaščite brigadir Anton Krkovič, ki je prav tako sodeloval pri knjigi.
Po njegovih besedah se je vrh JLA že mesece pred akcijo sestajal s slovenskim državnih in partjskim vrhom, na sestankih pa se je govorilo o pripravah na razorožitev TO. Kot kolaborante je izpostavil tedanjega predsednika (Kučana), vodstvo TO, ki jo je vodil Ivan Hočevar, pa tajne službe, ki jim je načeloval Ertl.
Demos ni bil sposoben izvesti lustracije, saj takrat ni bilo dovolj kadrov, ki bi lahko vodili državo, je Bavčar odgovoril na vprašanje, ali je bila napaka, ker v začetku devetdesetih ni prišlo do lustracije. Stari kadri so tako lahko po svojih močeh zavirali osamosvojitev, trdi, in kot primer navaja svoj prevzem poslov na notranjem ministrstvu, ko se Ertl ni hotel sestati z njim, organizirana je bila sindikalna stavka in le s težavo je prišel do potrebnih informacij.