Po konservativni oceni asistenta na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki je v prejšnji številki Reporterja že ocenil premoženje Janeza Škrabca, je bogastvo članov uprav, nadzornikov in posameznih lastnikov vredno več kot 200 milijonov evrov. To zajema samo deleže v likvidnih podjetjih iz omrežja in nepremičnine doma. Koliko od tega bo država zaplenila (uprave in nadzorniki odgovarjajo s svojim premoženjem), ko bo za sanacijo obeh bank porabila najmanj 0,5 milijarde davkoplačevalskega denarja, lahko samo ugibamo. Strokovnjaki pravijo, da se ne bo nikomur skrivil niti las na glavi, premoženje pa bodo vsi ohranili nedotaknjenega.

Pri ugotavljanju odgovornosti bo sodelovala Banka Slovenije, Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) pa ne. Generalna sekretarka Irena Prijović pravi, da je to stvar sodišča, tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada. »ZNS ni organ pregona in ni pooblaščena institucija javnega značaja, ki bi imela take pristojnosti,« pravi. ZNS je strokovna organizacija, ki oblikuje standarde dobre prakse: »S tem v zvezi se tudi izreka v zvezi s slabo prakso in opozarja na nepravilnosti. Naš najpomembnejši prispevek k razvoju sodne prakse na tem področju je ravno v tem, da smo s kodeksi, smernicami in priporočili zapisali, kaj je dobra praksa in s tem povečali standard skrbnosti delovanja teh organov pri presoji s strani sodišč.«

Očitno bo potreben velik pritisk javnosti, da se bodo vzroki za likvidacijo Probanke in Factor banke do konca razkrili, krivi za polom pa bodo odgovarjali.