Banke ob polletju s 120 milijoni evrov dobička

S poslovanjem bank v letošnjem prvem polletju so se na današnji seji seznanili člani sveta Banke Slovenije, ki ugotavljajo, da so po daljšem obdobju upadanja banke v letošnjem drugem četrtletju zaznale porast povpraševanja po posojilih tudi na segmentu posojil gospodinjstvom. Večje povpraševanje se je odrazilo v povečanem obsegu novo sklenjenih posojil in po treh letih nazadovanja je bilo v maju spet opaziti njihovo rast.

Spremembe v povpraševanju gospodinjstev so predvsem posledica povečanega zaupanja potrošnikov in znižanih obrestnih mer, na stanovanjskem trgu pa tudi nižjih cen nepremičnin, so po seji sveta sporočili iz Banke Slovenije. Banke so tudi nekoliko ublažile dlje časa nespremenjene kreditne standarde za posojila gospodinjstvom, kar je v območju evra prisotno že od začetka leta 2014.

V območju negativne rasti pa ostaja kreditiranje podjetij, a s počasnejšim upadanjem pri velikih domačih bankah ter rastjo pri hranilnicah. Povečano povpraševanje podjetij po posojilih traja že od začetka lanskega leta, spodbujano z gospodarsko rastjo in zniževanjem obrestnih mer bank za posojila. Pri kreditiranju podjetij banke ohranjajo kreditne standarde na doseženih ravneh.

Ob zniževanju razmika med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami in upadajočem deležu kreditiranja v strukturi naložb se banke vedno bolj soočajo s pritiski, ki bodo vplivali na znižanje neto obrestne marže v prihodnosti. Med njimi je tudi zapadanje velikega dela portfelja dolžniških vrednostnih papirjev v prihodnjih letih, ki jih bodo morale nadomestiti z manj donosnimi naložbami.

Možnosti za nadaljnje zniževanje pasivnih obrestnih mer so po oceni Banke Slovenije omejene, tako zaradi dosežene nizke trenutne ravni kot zaradi že močno skrajšane ročnosti vlog v prid nizko obrestovanih vpoglednih vlog.

Pritisk oslabitev in rezervacij bo na dobičkonosnost bank vplival v manjši meri kot v letih 2011-2013, še ocenjujejo v centralni banki. Kakovost portfelja bank je od januarja naprej stabilna, z 11,6-odstotnim deležem terjatev v zamudi nad 90 dni. Spodbudno je izboljšanje kakovosti terjatev do podjetij v predelovalnih dejavnostih.

Na seji so se seznanili tudi z aktualnimi podatki o gospodarskih gibanjih. Razpoložljivi podatki za letošnje drugo četrtletje kažejo na manjšo upočasnitev gospodarske rasti, ki pa naj bi kljub temu ponovno presegla evrsko povprečje.

Rast še naprej večinoma izvira iz rasti izvoza, medtem ko okrevanje domače potrošnje z izjemo nakupov trajnih proizvodov (rabljena stanovanja) ostaja zelo zmerno. Slovensko gospodarstvo tako zaradi izrazite odvisnosti od izvoza postaja čedalje bolj občutljivo na globalna gospodarska nihanja. Tveganja za rast so se v zadnjem obdobju povečala, saj so se gospodarske razmere poslabšale v Rusiji, na Kitajskem in v Braziliji.