Bančnikom iz propadlih bank so sodišča pogledala skozi prste

Za posojila, ki so končala v sanaciji z davkoplačevalskimi sredstvi, predsednik in članica uprave naj ne bi bila kriva v smislu malomarnosti ali neodgovornosti, saj naj ne bi mogla predvideti bistvenega poslabšanja razmer, v katerih so poslovali posojilojemalci. Odločitev višjega sodišča, ki je pomenila sum o 23,1 milijona premoženjske škode za banko, je zbudila upravičeno začudenje širše javnosti in zadovoljstvo bančnikov, ki so v postopkih ali pa jih ti še čakajo. Slednjim je namreč višje sodišče dalo signal, da je po dolgoletnem mučenju morda vendarle luč na koncu predora.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o tem, kako so se v primeru Pom-Investa na NKBM podeljevali in reprogramirali krediti; kdo je glava omrežja Pomholda in kdo so bili lastniki; kako je omrežje poskrbelo, da so njihovi krediti prešli na davkoplačevalce; kako z bančnim uslužbencem ustanovite podjetje; o poslovnih čudesih Pomholda in Pom-Investa; zakaj bi moralo ministrstvo za pravosodje zaradi suma korupcije izpeljati izredni nadzor nad tistimi, ki so na višjem sodišču vpleteni v nastanek obravnavane razsodbe.