Bančna komisija bo zaslišala nekdanja premierja Janšo in Bratuškovo

Kar dvakrat bo zasedala zdravstvena preiskovalna komisija, na redni seji pa se bo sestal tudi državni svet.

DZ na izredni seji o treh zakonskih predlogih

Skupina poslancev s prvopodpisano Simono Kustec Lipicer (SMC) je v petek vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bodo obravnavali spremembo zakona o visokem šolstvu, novelo pokojninskega zakona in novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Datum seje bo v ponedeljek določil kolegij predsednika DZ. Kot najverjetnejši dan se omenja četrtek.

Poslanci bodo na seji opravili drugo branje novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so jo v parlamentarni postopek vložili poslanci DeSUS in SD, člani odbora za delo pa so jo pred nekaj dnevi podprli brez glasu proti. Predlog predvideva, da se bo prostovoljna vključitev v zavarovanje zopet upoštevala pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino.

Predvideno je tudi prvo branje novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki prihaja iz vrst NSi. Z njo predlagajo sproščanje varčevalnih ukrepov pri otroških dodatkih in štipendijah - med drugim želijo ponovno uvedbo otroškega dodatka za vse dohodkovne razrede in odpravo upoštevanja otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije.

Na seji pa bodo poslanci odločali tudi o spremembi zakona o visokem šolstvu, ki so jo predlagali v Levici. Kot so navedli, želijo z njo odpraviti negativne posledice lani decembra sprejetih sprememb zakona oziroma vrniti pravice okoli 2000 študentom. Pri morebitnih dopolnilih k predlogu Levico zanima možnost povrnitve pravic študentom tudi za nazaj, pri čemer gre predvsem za izgubo dopolnilnega in obveznega zdravstvenega zavarovanja za nekatere študente v zadnjem mesecu in pol.

Janša in Bratuškova pred bančno preiskovalno komisijo

Pred bančno preiskovalno komisijo, ki ji predseduje poslanec SDS Anže Logar, bosta v ponedeljek stopila nekdanja predsednika vlade Janez Janša in Alenka Bratušek. Slednja je pred njo že pričala konec lanskega junija, medtem ko bi Janša moral pričati pred prvo prvo bančno komisijo leta 2014, a ta zaradi predčasnih volitev ni končala dela.

Bančna komisija je že prisluhnila nekdanjima predsednikoma vlade Antonu Ropu in Borutu Pahorju, zdaj sta pa sta na vrsti Janša in Bratuškova. Janša je vlado vodil od decembra 2004 do konca novembra 2008 ter od februarja 2012 do konca marca 2013. Za njim je premiersko mesto prevzela Bratuškova, ki je vlado vodila do sredine septembra 2014. Konec leta 2013 je država izvedla sanacijo bančnega sistema.

Bratuškova je v pričanju pred bančno komisijo, ki ugotavlja zlorabe v bančnem sistemu in vzroke za sanacijo, razloge za nastanek bančne luknje pripisala odločitvam iz preteklosti, predvsem iz let 2005 in 2007. Poudarila je, da v času njene vlade ni bilo vprašanje, ali dokapitalizirati banke in za kakšno ceno, temveč le, ali bo Sloveniji uspelo sami sanirati banke, ali pa bo rabila pomoč.

Pred zdravstveno preiskovalno komisijo prihajajo Fakin, Sušelj in Miklavčič

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic se bo v prihodnjem tednu sestala kar dvakrat. Na seji v torek bosta pričala nekdanji in zdajšnji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Samo Fakin in Marjan Sušelj. V četrtek pa bo pred komisijo stopil Borut Miklavčič, ki je bil minister za zdravje od novembra 2008 do aprila 2010.

Komisija je v vmesnem poročilu ugotovila sum, da naj bi odgovorni v kliničnih centrih Ljubljana in Maribor oškodovali javna sredstva, delovali negospodarno in nezakonito, ugotovila pa je tudi sum pranja denarja in davčnih utaj. Kot je oktobra pojasnila predsednica komisije Jelka Godec (SDS), obstaja sum, da naj bi odgovorni v obeh centrih za izvedbo javnih naročil v letih od 2007 do 2014 pripravili in izvedli naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja.

Zdravstvena komisija je izpostavila tudi sum, da naj bi prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj. Sicer je komisija DZ predlagala v sprejem 11 sklepov - med drugim, da vmesno poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev suma storitve kaznivih dejanj na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.

Kandidatna lista za člane Državnotožilskega sveta v presojo mandatno-volilni komisiji

Predsednik republike Borut Pahor je po posvetovanju s poslanskimi skupinami oblikoval dokončen seznam kandidatov za člane Državnotožilskega sveta in ga 27. oktobra posredoval predsedniku DZ Milanu Brglezu. Na kandidatni listi za štiri člane sveta, ki jo bo v četrtek vzela pod drobnogled parlamentarna mandatno-volilna komisija, je sedem kandidatov od prijavljenih osmih.

V predsednikovem uradu so pojasnili, da je Pahor kandidatno listo oblikoval po preučitvi prispelih kandidatur in po pogovorih z vodji poslanskih skupin DZ. Na njej so Milan Birsa, Anže Erbežnik, Katja Filipčič, Ljubica Kosmovski Fojkar, Jožef Kovač, Blaž Kovačič Mlinar in Igor Lučovnik. DZ na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov izvoli štiri člane Državnotožilskega sveta.

Volitve so potrebne, ker mandat zdajšnjih članov Državnotožilskega sveta poteče 12. decembra. Svet sestavlja devet članov - poleg štirih, ki jih izvoli DZ, štiri izvolijo državni tožilci, enega pa imenuje minister za pravosodje izmed vodij okrožnih državnih tožilstev.