Azilant za pomoč prosi predsednika Türka

"Vsi primeri, ki jih obravnavamo, so kompleksni in pogosto tragični. Dnevno beležimo večje število sistemskih napak, zank in preprek, ki ljudem onemogočajo svobodno življenje. Pred nami je skrajno zapleten primer prosilca za azil, na hrbtu katerega so se očitno zlomili vsi zakoni in evropske direktive," je pojasnil producent programskega sklopa Urbane brazde Tomaž Gregorc.

Ob tem je poudaril, da je prosilec za azil ta trenutek v situaciji, ko mu v Sloveniji ne preostane nič drugega, kot da v popolnoma nezaščitenem položaju čaka na odločitev ustavnega sodišča, na katero je vložil že drugo pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča, ki mu je prošnjo za azil zavrnilo. Med tem nima ne zdravstvenega zavarovanja ne delovnega dovoljenja oziroma je brez kakršnih koli pravic.

V Sloveniji ima sicer otroka, slovenskega državljana, za katerega želi skrbeti, a zaradi položaja, v katerega je bil potisnjen, ne more storiti ničesar, zato se je v svojem obupu z odprtim pismom obrnil na predsednika Türka, pisno pa se je obrnil tudi na varuhinjo človekovih pravic.

"Rojen sem na Bližnjem Vzhodu. Tam sem 30 let živel življenje, ki bi mu v Sloveniji rekli meščansko. Sem pravnik, tako kot vi. Sem borec za človekove pravice, tako kot vi. In vendar so bile moje osnovne pravice brutalno kršene, ko sem moral zaradi etničnega konflikta čez noč zapustiti domovino ter v begu za svojim življenjem nepremično stati sedem dni v tovornjaku, polnem beguncev, v potovanju iz Turčije do Slovenije decembra 2007," je pismo začel begunec.

V nadaljevanju pisma prosilec za azil izpove svojo zgodbo, ki se je začela z željo po tem, da pride v Skandinavijo k sorodniku, kamor mu je tudi uspelo priti, a je bil pozneje vrnjen v Slovenijo, kjer si je našel partnerko, s katero imata otroka. Vse to mu danes ne pomaga, saj mu še vedno grozi deportacija v njegovo domovino.

Opozoril je, da si dokumentov ne more urediti, ker ne sme stopiti v stik z ambasado svoje matične države, s tem pa ogroža svojo varnost in tvega izgubo status prosilca za azil. Kot poudarja, sama poroka s partnerko ne reši ničesar, ne morem zaprositi za združitev družine na slovenski ambasadi v tujini, ker ne sme zapustiti Slovenije in nima dokumentov. "Če ustavno sodišče zavrne mojo pritožbo, sem praktično obsojen na deportacijo v domovino, kar je v mojem primeru najverjetneje smrtna obsodba," je še zapisal.