Janša se ne druži le s Putinovimi prijatelji po Evropi (Viktor Orban, Milorad Dodik, Marine Le Pen) ampak vse skupaj druži tudi podoben avtokratski slog vladanja. V času svoje prve vlade je še deloval kot zahodno usmerjeni evropski politik, že pred prihodom na oblast je pomembno prispeval k včlanitvi Slovenije v EU in Nato. Po prvem mandatu je SDS pred volitvami 2008 podprla še nedavno nemška kanclerka Angela Merkel.
V času druge vlade je začel izgubljati podporo evropskih voditeljev, še posebej, ko se je znašel v sodnem postopku zaradi korupcije v zadevi Patria, zaradi česar je bil pozneje zaprt, ustavno sodišče pa je sodbo razveljavilo. Po prihodu iz zapora se je še bolj povezal z Orbanom, ki je njegov glavni politični podpornik in mecen njegovega medijskega imperija. Na volitvah 2018 je sicer relativno zmagal, a vlade ni mogel takoj sestaviti, to je lahko storil šele po odstopu premierja Marjana Šarca, ki je s tem skušal izsiliti predčasne volitve.
Te dni minevata dve leti, odkar je vnovič prevzel oblast. Tretja Janševa vlada je zaprisegla v petek, 13. marca 2020, sočasno je Slovenijo zajela epidemija kovida-19, zato je podobno kot druge evropske vlade postopoma zaprla državo. V nekaterih primerih zelo drastično, saj so zelo redke države prepovedale gibanje zunaj občin, kaj šele tako majhnih statističnih regij, kakršne so v Sloveniji, razen morda v prvem valu.
Premier je že kmalu po prihodu na oblast napovedal vojno medijem in začel v Orbanovem slogu spodkopavati ekonomske temelje vsem do vlade kritičnim medijem, vključno z državno STA. Hkrati po Trumpovem zgledu blatiti novinarje, ki so o njem kritično poročali. Nekatere medije si je vendarle podredil, prav tako tudi policijo, ki preiskuje sume kaznivih dejanj njegovih ministrov.
Nato se je spravil še na pravosodje, se zapletel v spor z državnim tožilstvom in preprečeval, da bi se vlada seznanila z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev. S tem je tvegal še spor z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, ki je sredi slovenskega predsedovanja Svetu EU v Slovenijo poslal posebno misijo za ugotavljanje svobode v medijih in pravosodju. Ob tem pa se je zapletel še v spor s člani te skupine, katere je sprva sam vabil v Slovenijo, nato pa jih ni hotel niti sprejeti. Že pred tem se je vmešal v ameriške volitve, blatil zmagovalca Josepha Bidna in preuranjeno čestital poražencu Donaldu Trumpu.
V zrelih zahodnih demokratičnih državah bi najbrž takemu premierju koalicijski partnerji takoj obrnili hrbet, pri nas pa so se mu pustili izsiljevati in poniževati, ker so se bali predčasnih volitev in s tem izgube poslanskih in ministrskih privilegijev. Vlado vodi avtokratsko, ministri so njegove marionete, ki se mu ne upajo oporekati, tudi tisti iz vrst koalicijskih strank.
Kot je leta 2020 za Dnevnik opisovala nekdanja pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, imajo »na vladi pogosto dopisne seje, tudi ob večernih urah, na katerih je rok za odgovor zelo kratek in se niti nimaš časa seznaniti z vsemi podatki. Če ne glasuješ, se avtomatično šteje, da si za, čeprav se lahko zgodi, da preprosto ne prideš pravočasno do svojega računalnika in ne podaš pripombe, komentarja …«
Kozlovičeva se je kmalu za to izpovedjo morala posloviti. Podobno je Janša zaradi oporekanja odslovil državnega sekretarja Jureta Gašpariča z ministrstva za izobraževanje, ki ga vodi Simona Kustec iz SMC oziroma Konkretno. Od prvaka Zdravka Počivalška je zahteval razrešitev Janje Sluga z mesta vodje poslanske skupine, ker je bila preveč kritična, a še preden se je to zgodilo, je poslanka sama zapustila stranko.
Prav tako je Janša pritiskal na prvaka NSI Mateja Tonina, da je pred volitvami »zavezal usta« do vlade kritični evropski poslanki Ljudmili Novak. Janša je tako tudi po slogu vladanja podoben Orbanu in Putinu. Dlje časa je na oblasti, večji avtokrat postaja. Kaj bo šele počel, če mu še v četrto uspe priti na oblast.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
