V Novi Sloveniji se nadaljuje spor med poslansko skupino in podpredsednikom stranke Janezom Drobničem, kar zagotovo ni dobra popotnica za prihajajoče volitve. Kandidaturi so se odpovedali tudi nekdanji državni sekretar Marko Štrovs, nekdanji kandidat za predsednika stranke Franci Vovk in evropski poslanec Lojze Peterle. Drobnič in Štrovs naj bi novačila člane NSI za novo krščanskodemokratsko stranko, ni pa povsem jasno, ali bi se jima pridružil tudi Peterle.
Po izstopu Janeza Drobniča iz poslanske skupine NSI je njen vodja Jožef Horvat predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju predlagal, da se njihovega nekdanjega poslanca razreši z mest v delovnih telesih in na njegovo mesto imenuje druge člane njihove poslanske skupine. V mandatno-volilnim komisiji naj bi Drobniča nadomestil Ciril Testen, v odboru za delo, družino in socialne zadeve Horvat, v odboru za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj Marjeta Uhan, v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa zopet Horvat. Drobničevo podpredsedniško mesto v odboru za zunanjo politiko naj bi po predlogu poslanske skupine NSI pripadlo Majdi Zupan. Hkrati je Drobnič predsedniku državnega zbora sporočil, da želi še naprej sodelovati v istih delovnih telesih kot do sedaj. Zaplet bo moral urediti kolegij predsednika državnega zbora na eni od naslednjih sej, verjetno še ta teden. Nekdanji Drobničevi poslanski kolegi so prepričani, da v skladu s poslovnikom mesta v delovnih telesih pripadajo njihovi poslanski skupini, pri čemer pripominjajo, da se Drobnič že do zdaj pogostokrat ni udeleževal sej delovnih teles in so morali zagotoviti ustrezno zamenjavo. »Včasih je bilo tudi nekaj slabe volje, če ga je kdo moral tik pred zdajci nadomeščati,« nam je zaupal Jožef Horvat. Kot razlog za odsotnost pa naj bi Drobnič navajal obveznosti na terenu ali do družine.
Neukročeni trmoglavec
Drobnič bi se zahtevam po razrešitvi iz članstva v delovnih telesih izognil, če se bo vrnil v poslansko skupino, kar naj bi tudi obljubil na pogovoru z volivci v Ribnici. A vendar ne kaže, da se bo to zgodilo. V poslanski skupini zatrjujejo, da bo Drobnič evidentiran za kandidata na volitvah na naslednji seji izvršilnega odbora, če bo medtem poravnal vse obveznosti do stranke. Kot je znano, stranki dolguje plačilo petodstotnega funkcionarskega prispevka, ki ga je prenehal plačevati po razrešitvi z mesta ministra za delo, družino in socialne zadeve 1. decembra 2006. Ko so na zadnji seji izvršnega odbora razpravljali o Drobničevi kandidaturi, so ga poslanski kolegi opozorili, da bi bilo prav, če bi tudi on plačeval prispevek, ki ga sicer plačujejo vsi poslanci, ministri in državni sekretarji. Predsednik Andrej Bajuk je predlagal, da bi o Drobničevi kandidaturi – kot tudi o nekaterih drugih kandidaturah, med drugim tudi njegovi – razpravljali na naslednji seji, toda Drobnič je užaljeno zapustil sejo, nekaj dni za tem pa zapustil še poslansko skupino. Zanimivo je tudi, da naj bi Drobnič vložil kandidaturo za direktorja psihiatrične klinike v Ljubljani in jo nato umaknil; 23. junija pa je bila za direktorico znova izvoljena Marga Kocmur. Zakaj je Drobnič kandidiral za ta položaj in si nato premislil, nam ni hotel pojasniti. Dejal je, da ne želi ničesar razlagati, v nos pa mu je šla naša navedba v eni od prejšnjih številk Reporterja, da se govori, da naj bi se dogovarjal za kandidaturo na listi SLS. Tega ni ne zanikal ne potrdil, naši viri pa pravijo, da je menda klical člane NSI in jih nagovarjal za ustanovitev nove krščanskodemokratske stranke.
Drobnič se v bistvu ne more sprijazniti z razrešitvijo z ministrskega mesta; takrat ga je podprla samo njegova stranka, poslanec SDS Franc Pukšič pa se je glasovanja vzdržal, vse druge stranke so glasovale za njegovo razrešitev, tudi SLS. Premierja Janeza Janšo je najbolj motilo njegovo soliranje v ministrski ekipi: ni znal najti skupnega jezika s socialnimi partnerji, toda še večje razburjenje je povzročila njegova strategija za povišanje rodnosti, ki je med drugim predvidevala plačljiv splav in mladim dekletom prepovedovala pomanjkljivo oblačenje. Zaradi nekooperativnosti ga je premier že prej kritiziral in mu zagrozil z odstavitvijo. Ko je to prišlo na uho novinarki TVS, je grobo odrinil njeno roko z mikrofonom. Največji Drobničevi kritiki so bili v opoziciji, zato je neverjetno, da je pričakoval njeno podporo zgolj zaradi kljubovanja Janši. Tudi zdaj se zdi, da goji glavno zamero do predsednika vlade in svoje stranke, čeprav je moral oditi predvsem zaradi kritik opozicije in medijev, ki so v njenih rokah. Nekaj časa po odstavitvi se je celo razglašal za liberalca, čeprav je vedno pomenil najbolj konservativni del NSI.
