Asta Vrečko: Vodstvi Moderne galerije in JAK ne uživata našega zaupanja

Ko sem pred časom slišala, da je na ministrstvu začel delovati Direktorat za razvoj kulturnih politik, ki bo, če citiram, zagotavljal analitično podporo pri oblikovanju informiranih, strokovno podprtih in vključujočih razvojnih kulturnih politik, sem se zdrznila. Spet veliko raziskav za iskanje novega, odrešujočega kulturnega modela, a s kakšnimi rezultati? Kaj bo torej tokrat drugače?

Direktorat za kulturne politike je bil vzpostavljen, ker na področju kulture v zadnjih vsaj desetih letih ni bilo sistematičnega ukvarjanja s kulturno politiko. Vse je bilo prepuščeno stihijskim odločitvam, brez strateške vizije in načrta. V Levici smo se že v programu in tako še v koalicijski pogodbi zavezali, da bomo področje sistemsko uredili. K vodenju direktorata smo povabili Tjašo Pureber, ki je ena največjih poznavalk kulturne politike pri nas in je delovala v različnih vlogah na področju kulture.

Naš jasni cilj je izboljšanje delovnih pogojev v kulturi, izboljšanje dialoga, vključenost pri sprejemanju odločitev tako samozaposlenih v kulturi kot nevladnih organizacij in javnih institucij. Do konkretnih predlogov bomo prišli v sodelovanju z dialoškimi skupinami in strokovnjaki.

Vzpostaviti želimo kulturni model, ki bo vzdržen, trajnostno in razvojno naravnan, ki bo enakomerno vključeval različna področja kulturne sfere in mislil tako na ustvarjalce kot uporabnike kulture, hkrati pa kulturo umestil in povezal z drugimi področji; socialo, zdravstvo, izobraževanjem in zunanjimi odnosi. Za načrtovanje kulturnih politik je zelo pomembno, da ima ministrstvo opravljene tudi svoje podatke in analize, na podlagi katerih lahko odločitve o porabi sredstev in spremembi zakonodaje sprejema informirano in podkovano z argumenti, s tem pa zagotavlja umetnosti in kulturi ne le okvir za njen razvoj, temveč tudi avtonomijo pred vmešavanjem politike v njeno delo.

Ključno, kar želimo doseči, je, da kultura spet postane eden osrednjih stebrov družbe. Na eni strani imamo bodisi idealizirano bodisi pejorativno razumevanje dela na področju kulture in umetnosti, na drugi strani pa v sektorju vladajo izgorelost, izmučenost in slabi delovni pogoji. Direktorat bo torej sprožilec dialoga in ključni člen pri spremembah zakonodaje.

Lahko navedete že kakšno oprijemljivo spremembo?

Eden prvih korakov je bila že sprememba pravilnika o strokovnih komisijah in poziv novim članicam in članom. Odslej na komisijah ne bo več delitve na javne zavode in nevladne organizacije, ampak bodo področja obravnavana kot ekosistem, ki se med sabo dopolnjuje, pri tem pa seveda razvija svoje specifike. Vzpostavili bomo komisijo za podporne programe, kar je bila tudi dolgoletna zahteva nevladnih organizacij, a za to ni bilo razpisov.

Morda omenim še tehnično, a zelo pomembno podrobnost. Uredba za samozaposlene je pravna podlaga, ki zahteva celostno prenovo, izvedli pa jo bomo v dveh stopnjah, trenutno jo spreminjamo tako, da se bo upoštevalo tudi pandemijo. Težko namreč izkazuješ rezultate, če ti je delo onemogočeno. Poleg tega uredba onemogoča digitalizacijo postopkov za samozaposlene, tudi to pomanjkljivost bomo odpravili v prvem koraku. Nato pa bo sledila razširjena vsebinska prenova, ki bo nastala v dialogu z javnostjo in stroko. V načrtu torej nimamo enkratne velike, nenadne spremembe kulturnega modela, ampak želimo začrtati jasno vizijo in strategijo ter ob tem spremembe tudi postopoma uveljavljati.

Omenjate kulturo kot steber družbe. Ljubljanska Drama kot eden od stebrov je že tako strohnjena, da se lahko zruši sama vase. Lahko vaš nedavni obisk in obisk premiera Roberta Goloba v gledališču razumemo tudi kot simbolno gesto, ne samo konkretno, da denar za obnovo bo?

Kultura je postala pomembna prioriteta vlade, kar dokazuje tudi, da smo obnovo Drame že poleti uvrstili med ključne vladne razvojne projekte. Na ministrstvu ves čas poudarjamo pomembnost našega sektorja in se borimo za to, da ne bo nikoli spregledan. Vrednost celotnega projekta celovite prenove Drame, skupaj z nadomestnimi prostori, skladišči in podobnimi prostori, bo 58 milijonov evrov, projekt je bil tudi takoj vključen v proračuna za leti 2023 in 2024, česar prej ni bilo. Drama je osrednje nacionalno gledališče, ena največjih kulturnih ustanov v državi, ki odraža, kako delamo s kulturo in umetnostjo, kaj si o njej mislimo in kakšno podporo ji nudimo. Prioritetna zaveza k obnovi Drame je hkrati zelo pomembno sporočilo ob začetku mandata, tako predsednika vlade kot našega ministrstva, da kultura ne bo tista, ki vedno pride na koncu, ko kaj ostane.

Prvič je v kabinetu vlade tudi svetovalka za kulturo. Kako sodelujete s Kajo Širok?

Zelo sem vesela, da je predsednik vlade v svojo ekipo vključil tudi svetovalko za kulturo, tudi to kaže, da ima kultura pomembno mesto v tej vladi. Kaja Širok je poznavalka področja, poznamo se že dolgo, ko je bila direktorica Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije sva tudi sodelovali, prav tako tudi državna sekretarja. V stiku smo praktično ves čas, veliko se posvetujemo, skupaj razmišljamo in sodelovanje zelo dobro poteka.

Pogosto omenjate dialog, številna srečanja, medsebojno razumevanje, posvetovanja, razmišljanja. Filmski ustvarjalci so ob zadnjih podatkih, da ne bo nič od sprva napovedanih 11 milijonov evrov za film, zelo razočarani. Prav Levica je leta 2018, v času vlade Marjana Šarca, na odboru za kulturo obljubila prej omenjeni znesek. Zdaj znaša ta 7,6 milijona evrov, dobre tri milijone manj. To ni malo denarja. Kako poteka dialog na tem področju?

Nujna seja Odbora za kulturo je bila leta 2018 sklicana prav na pobudo Levice, ki takrat sicer ni bila v vladi, a smo si vedno prizadevali, da okrepimo glas filmskih ustvarjalcev, ki so jih številne vlade zanemarjale. Od takrat bi se morala sredstva za film glede na sklep odbora do leta 2022 postopno zviševati na 11 milijonov, a do tega seveda ni prišlo. V zdajšnji koalicijski pogodbi piše, da se bodo sredstva za film zvišala, trenutno so se sredstva za Slovenski filmski center zvišala za 3,5 milijona, kar je skoraj za polovico, saj je bilo področju po sprejetem proračunu prejšnje vlade za 2023 namenjenih le 4 milijona evrov.

Tako bo skupaj 7,65 milijona evrov. Ob tem pa smo podvojili tudi sredstva za avdiovizualne medije na 1,3 milijona evrov. Toliko je bilo mogoče v danih razmerah, ko je bilo v proračunu zelo veliko lukenj, spomnite se na to, kaj se je dogajalo z nevladnimi organizacijami ali Dramo. Področje filma je za nas zelo pomembno in zavedamo se, da po letih zanemarjanja prejšnjih vlad potrebuje posebno skrb. Zato tudi začetek dvigovanja sredstev in jasna zaveza: še naprej si bomo prizadevali, da se višina sredstev dviguje. Zavedamo se, da je film eden od sektorjev, ki ima tudi široke družbene, gospodarske učinke, slovenski filmi dosegajo izjemne rezultate. S filmskimi ustvarjalci smo se dogovorili tudi za vzpostavitev delovne skupine, v kateri bomo preučili spremembe zakonodaje in druge možnosti, tudi medresorske, za črpanje sredstev.

Če kar ostaneva pri dialogu. Kako teče ta z vodstvom JAK? Čez eno leto bo Slovenija častna gostja največjega knjižnega sejma na svetu v Frankfurtu. Občutek imam, da priprave potekajo zelo daleč od idealnih. Sama, recimo, ne vem niti, kakšen bo osnovni ustroj predstavitve. Situacijo kot programski vodja zdaj rešuje Miha Kovač. Kaj se dogaja? Ste v stiku z direktorjem agencije Dimitrijem Ruplom?

Preden sem prevzela mandat, sem imela, iskreno rečeno, pomisleke tudi zaradi tega. Pod prejšnjim ministrom za kulturo je bilo narejenih res veliko napačnih, nestrokovnih potez, škodljivih za kulturo. Brez dvoma je bila ena izmed njih izbor direktorjev, ki niso bili imenovani na podlagi strokovnih kriterijev. Kar zadeva frankfurtski knjižni sejem, bomo naredili vse korake in zagotovili vso podporo, da bi bil ta projekt uspešno izpeljan, zato smo se tega seveda prioritetno lotili, da rešimo, kar je še mogoče v tem poznem trenutku. Gre za enega najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju kulture, za izjemno priložnost za promocijo slovenske kulture, literature in umetnosti, hkrati pa morajo imeti takšna gostovanja tudi dolgoročne učinke.

Glede tega sem se dvakrat sestala tudi z direktorjem sejma Juergenom Boosom. Morali bi biti že v končnici priprave Slovenije kot osrednje gostje prihodnje leto. Zaskrbljena pisma in drugi pozivi, ki prihajajo na ministrstvo s strani strokovne javnosti tako glede vodenja Javne agencije za knjigo kot frankfurtskega sejma, pa kažejo na globoke težave. Kurator frankfurtskega sejma Miha Kovač je eden največjih strokovnjakov na področju knjige in založništva in je to delo prevzel relativno nedavno, svoje delo v danih okoliščinah opravlja zelo dobro. Problemi pa so drugje, pri vodenju agencije. Z direktorjem Dimitrijem Ruplom smo se že dvakrat sestali, večkrat zahtevali dokumentacijo o poteku priprav na slovensko gostovanje v Frankfurtu. To trenutno preučujemo in na podlagi izsledkov bomo tudi ustrezno ukrepali.

Pa težave z Moderno galerijo?

Pri Moderni galeriji je situacija tudi zelo zaskrbljujoča. Tudi tukaj je bilo opravljenih več pogovorov z zaposlenimi, predsedniki svetov zavodov in direktorjem. Pri odnosu direktorja Aleša Vaupotiča z zaposlenimi se očitno v letu in pol ni spremenilo nič, kar kaže na očitno pomanjkanje dialoga in želje vodstva galerije za ureditev odnosa z zaposlenimi. Prav tako se direktor ni odzval na nobene naše pozive za plačilo honorarja umetnici Niki Autor. Pravkar lahko spremljamo razstavo Momental-mente, od katere so se kustosi, zaposleni v galeriji, distancirali!

Nesprejemljivo je, da vodstvo osrednje nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost odpira razstave, financirane z javnimi sredstvi, s katerimi se strokovni kolektiv ne strinja, in še huje, z njeno vsebino pred samim odprtjem sploh ni bil seznanjen. To kaže na nedopustno pomanjkanje notranjega dialoga. Napisi na razstavi, kjer so bile umetnice poimenovane z osebnimi imeni, slikarji pa s priimki, kažejo na seksističen in pokroviteljski način naslavljanja umetnikov. Najbolj sporne napise so že odstranili, kar razumem tudi kot priznanje strokovne napake s strani vodstva.

Iskreno sem začudena, kako je dandanes, ko se muzejske institucije odpirajo, zasledujejo najvišje strokovne standarde, odpirajo vprašanja spola, diskriminacije, vključenosti, kaj takšnega sploh mogoče. Medij razstave ima svoje zakonitosti, predstavlja umetniška dela javnosti in z njo komunicira. Takšen diskurz umetniška dela in umetnike determinira. Moderna galerija je s svojim preteklim delovanjem, tudi izrazito mednarodno vpetostjo, takšna vprašanja že odpirala, sedaj pa je očitno na povsem drugi poti.

In pri vsem tem je ministrstvo kot ustanovitelj teh institucij nemočno?

Vodstvi Moderne galerije in JAK ne uživata našega zaupanja. Kot ustanovitelj smo dolžni poskrbeti, da javni zavodi in javne agencije na področju kulture delujejo strokovno, neoporečno in v tej smeri tudi delujemo.

Če se ustaviva še pri medijih, natančneje RTV Slovenija. Ste sploh pomislili, da bi bil referendum o zakonu o RTV zavrnjen?

Verjamem, da se bo referenduma udeležilo čim več ljudi, ki bodo podprli naš zakon. Pobudniki referenduma že tretjič branijo svoj zakon iz leta 2005, ki je omogočil sedanje stanje na RTV Slovenija. Interventni zakon predvideva umik strankarske politike iz upravljanja in vodenja javnega zavoda RTV. Upoštevali smo zahteve strokovne javnosti, združenj ter novinark in novinarjev, ki že leta in leta opozarjajo na prevelik vpliv strankarske politike na javno RTV, a za to nikoli ni bilo politične volje.

Naša vlada je to takoj v začetku mandata sprejela in zakon je šel tudi gladko skozi parlamentarno proceduro. Trenutno dogajanje na RTV Slovenija je preseglo vse meje zdravega razuma, gre za napade na zaposlene, nestrokovne posege v program in vse to kaže izključno na to, da je odločitev pravilna in da je potrebno vodstvo zamenjati. V hiši poteka tudi stavka, ki jo na ministrstvu za kulturo podpiramo. Tako je nujno, da se odpravimo na referendum, podpremo vladni predlog zakona in prekinemo agonijo na RTV.

Kdaj pa bi interventni zakon nadomestil celovitejši?

Vse večje spremembe zakonodaje na področju medijev bomo začrtali v dialogu z delovno skupino. Skupaj z javno razpravo in parlamentarno proceduro načrtujemo, da bi bilo končano v prvi polovici mandata.

Za konec še STA. Se je tudi vam zdelo financiranje, kot je zapisano v aktualnem zakonu, sporno?

Delovanje prejšnje vlade do STA je bilo popolnoma nesprejemljivo in naše mnenje je pri tem popolnoma nasprotno. STA je ena večjih in bolj tragičnih žrtev prejšnje vlade. Z STA in z Uradom vlade za komuniciranje smo v dialogu in iščemo rešitve za izboljšanje razmer. A zaradi zaposlenih, strokovnosti in podpore javnosti je agencija preživela in opravljala svoje poslanstvo. In prav na tem primeru lahko vidimo, da prebivalke in prebivalci dobro vedo, kaj se dogaja in kaj pomeni politično vmešavanje v delovanje medijev.