Po Vizjakovih besedah se je tajkunizacija oblikovala v obdobju celotne tranzicije, prve deviacije pa so se začele pojavljati z ustanovitvami t.i. by-passov, na katerih se je z izčrpavanjem podjetij kopičilo premoženje, ki so ga kasneje konsolidirali. Takšno ravnanje je po njegovem mnenju omogočila pomanjkljiva zakonodaja in neobstoj sistemskega nadzora.
Tovrstna dejanja je po Vizjakovih besedah onemogočila novela zakona o prevzemih iz leta 2006. Pripravila ga je skupina strokovnjakov, na katere sam kot tudi tedanja državna sekretarka Starina Kosmova nista imela političnega vpliva. To je potrdila tudi Starina Kosmova, ki je pred komisijo zatrdila, da je sprejemanje zakonske novele o prevzemih potekalo po ustaljenih praksah.
Ministrstvo za gospodarstvo je resno politično odločitev v zvezi z določili zakona o prevzemih po Vizjakovih besedah sprejelo le, ko se je odločilo, da se prevzemni prag ne zviša, temveč ostane pri 25 odstotkih.
Novela zakona o prevzemih, ki jo je v letu 2004 pripravila LDS, po Vizjakovih besedah ni bila dobra, saj je le krpala obstoječe stanje, medtem ko je bil v času njegovega ministrovanja sprejet zakon sistemski.
Starina Kosmova je zatrdila, da ni bil izveden noben managerski prevzem, v katerem bi prevzemnik za posojilo jamčil z zastavljenimi delnicami ciljne družbe. To je po njenih besedah neizvedljivo.
"Ob objavi prevzemne ponudbe je bilo treba predložiti bančne garancije in zanje ni bilo mogoče zastaviti delnic ciljne družbe, ki niso bile v lasti prevzemnika. Ta je moral zagotoviti druga jamstva," je pojasnila in dodala, da kupoprodajna pogodba ni dovolj za zastavo delnic, ki še niso v lasti prevzemnika..
"Teza, da se je zastavljalo delnice ciljne družbe, ki še niso bile v lasti prevzemnikov, je lahko samo politična, ne strokovna," je poudarila Starina Kosmova. Ob tem je opozorila, da je delnice nekega podjetja še danes mogoče kupiti izven prevzemne ponudbe in jih zastaviti. "Še vedno je mogoče zastaviti delnice, le da dvakrat zakolobariš in lahko enako jamčiš z delnicami. Tega do danes še niste spremenili."
Starina Kosmova je spomnila, da so bile v času njenega službovanja na gospodarskem ministrstvu razmere na finančnem trgu zelo drugačne od današnjih. Banke so po njenih besedah imele preveč denarja in so se trudile, da so ga dale na trg. Kot je zagotovila, nanje ni vplival nihče; kreditni odbori bank so tisti, ki pregledajo vlogo za kredit in ocenijo tveganja, uprava banke pa sprejme končno odločitev.
Na vprašanje, kako so potekali sporni managerski prevzemi, je Starina Kosmova odgovorila, da ji ni znan noben konkreten primer. Opozorila pa je, da je bilo v Sloveniji managerskih prevzemov malo, saj je večinoma šlo za prevzeme s strani pravnih oseb.
Starina Kosmova je tudi zavrnila kakršnekoli pritiske v času, ko je bila v nadzornem svetu NLB. "V nadzornem svetu sem delovala samostojno, brez navodil politike," je zatrdila in dodala, da je delala v dobro banke in vseh lastnikov.
Kakšnih posebnosti v času službovanja na ministrstvu ni ugotovil niti Tomaž Jeršič, ki je na položaju državnega sekretarja nasledil Starino Kosmovo. Jeršič je sicer poudaril, da je funkcijo na ministrstvu opravljal le dobro leto dni in da so se v tem času posvečali predvsem implementaciji evropskih direktiv v slovenski pravni red in odpravi anomalij veljavnih zakonov.