April je mogoče novejši obraz na prizorišču zabavne glasbe, a daleč od tega, da bi dajala vtis novinke. Zbuja občutek, da dobro ve, o čem govori in kaj hoče. Odločna in lepa, s smislom za humor, iskrena. Kar eno leto je uspešno skrivala svoje pravo ime, Špela Papež. Na Emi je dvignila veliko prahu, in kot kaže, pravi vihar šele prihaja. Pravi, da petje na plejbek ni pravo petje in da njen namen ni ugajati vsem. April ljubite ali sovražite.
April, ste eno bolj svežih presenečenj na slovenski glasbeni sceni. Poskrbeli ste tudi za prava trenja: enim ste zelo všeč, drugi pravijo, da niste nič posebnega. Kako se odzivate na komentarje javnosti?
Večkrat sem že povedala: ljubi me ali sovraži … sredine si ne želim. Vesela sem dobrih in slabih komentarjev in seveda dejstva, da nikoli ne pustim mlačnega vtisa. Pravijo, da se za dobrim konjem praši. Sploh pa sem ponosna, ker je za to kriva predvsem lasba in hiti, ki sem jih lansirala v javnost.
Pravijo vam slovenska Gaga. Zato bi res rada iz vaših ust slišala, ali je podobnost s to pevko naključje ali del vašega skrbnega načrta?
Sončna očala, črna usta … in že si Lady Gaga. In še malo bolj moderna glasba, pa smo tam. Sama si ne bi nadela tega vzdevka, ampak priznam, da se ga ne branim ali sramujem. Kvečjemu sem ponosna na to. Predvsem vidim, da gre res za primerjavo zaradi sončnih očal … sprva sem jih nosila zato, da zaščitim svojo zasebnost, zdaj so pač postala moj imidž. Nikoli pa zato, da bi gagala. Ponosna sem, da sem se po Emi dogovorila z enim največjih uvoznikov najprestižnejših sončnih očal v Sloveniji za to, da imam ves čas na voljo ekskluzivne in najnovejše modele. Nedavno sem imela med prvimi v Sloveniji možnost predstavljati najnovejši model hudih očal Police s plavimi ‘šipami’, ki šele prihajajo!
Torej vam godi primerjanje z Lady Gaga?
Samo da nisem še ena izmed lepih dolgolask s prijaznim nasmehom. Pa me lahko kličete Slovenska Lady Gaga, Lady Raca, Močeril, Lady Potapljač, kakorkoli si želite…
Na sceno ste lani udarili kot meteor. Je bila uspešnica Sam boš šel domov odločilnapri vzpenjanju po stopničkah? So vaše pesmi takrat začeli vrteti po radijskih postajah?
Mislim, da je bil moj prvi singel zelo dobra odskočna deska, tudi zato je bil moj start oziroma začetek zelo prepričljiv. Še bolj pa se mi zdi, da sta mojo glasbo zaznamoval hit Ne bi in seveda trenutni Ladadidej, ki je največja uspešnica letošnje Eme. Povem vam, ni lepšega kot to! Medijski paket s pojavo, primerjavami, polemikami o očalih je naredil zgodbo še bolj uspešno.
Predvidevam, da ste z glasbo začeli spopznavati že mnogo prej. Ste res z očetom, ki se je ljubiteljsko ukvarjal s petjem, prvič skupaj zapeli že pri šestih letih?
Ja, nato sem igrala klaviature in se spoprijela z različnimi glasbili – v glasbi sem bila zelo zvedava. Pela sem ves čas, sama, resneje pa, ko me je v glasbenih delavnicah pop petje pod okrilje vzela Marjetka Vovk, Raayeva žena … To je bil odločilni trenutek za April.
Imate brate ali sestre? Ste kdaj kot otroci glasno nastopali pred domačim občinstvom in sivili lase sosedom?
Uf, vedno sem glasna. Ne le ko gre za glasbo in nastopanje v petju. Imam brata, odličnega violončelista, ki ga z veseljem poslušam in spremljam njegovo umetniško pot. Da bi pa skupaj nastopala kot razgrajača in sivila lase, ne bi rekla. Pred ogledalom pa seveda svoje nastope pilim sedaj, vendar ne tako, da bi s tem motila sosede. Ha,ha.
Dotakniva se še enega uspeha v življenju, ki ste ga že omenili: povabilo na Emo. Letos je bilo le deset izbrancev. Ste se povabila razveselili?
Sprva sem bila skeptična. Poslovne odločitve v celoti zaupam producentu in avtorju Raayu, zato sem mu povsem zaupala, ko mi je dejal, da bo letos Ema drugačna, da je novi urednik razvedrilnega programa Vanja Vardjan kot noč in dan proti temu, kar se je v preteklosti dogajalo; da se lahko zanesemo, da bo letos vse skupaj na visokem nivoju. Ko sem slišala za družbo povabljenih, sem se začela veseliti in verjeti v to, da bo letos Ema res 180 stopinj obrnjena proti »čehariji« v zadnjih letih. In res je bilo tako. Vsa čast in čestitke za to nacionalni televiziji.
Nehvaležno drugo mesto, pravijo. Se zdaj kdaj vprašate, kaj bi morali še storiti za zmago ali je že to več, kot ste pričakovali?
Mislim, da bi me raztrgali, če bi zmagala. In menim, da bom počasi lahko začela govoriti: hvaležno drugo mesto. To, da je skladba uspešnica, da je daleč najbolj predvajana skladba v tem trenutku, je več kot zmaga. Tesno bi mi bilo pri srcu, če bi zmagala in bi zato imela skladbo, ki je ne bi predvajali. S tem bi zanikala samo sebe, zato mislim, da smo se odločili pravilno in ne bi popolnoma nič spremenila. Vse je bilo tako, kot je moralo biti, zato je zdaj odziv enostavno fenomenalen!
Tradicionalni večini Slovencev ste se pokazali v zlato odeti, za temnimi očali, skrivnostni. Vaša obleka je bila deležna zanimivih kritik …
Gadafi, Ferrero Rocher, Sultan …Ni da ni. Ampak to je prav tisto nekaj več, kot če bi bila oblečena v povprečno lepo obleko, ki bi bila vsem povšeči. Še vedno mislim, da je Jerneja P. Zhembrovsky kot stilistka naredila odlično delo. Zadeva je delovala v vseh pogledih! Če jo kritiki ocenijo pozitivno, še ne pomeni, da je obleka popolna, daleč od tega. Največkrat opažam, da so najbolje ocenjene obleke s festivalov bizarno dologočasne.
Pa vas je prizadelo, če vam je kdo rekel, da ste kot maškara?
Zelo. Dve uri skupaj sem se jokala in kričala v nebo: A imate kaj za pusta hrusta. Potem pa sem si obrisala solze in pojedla krof. Bi mogoče še vi enega?
Ha, ha, smisel za humor pa imate. In trdo kožo. Kdo vam je že napravil obleko? Aja, Jerneja P. Zhembrovskyy. Je bila ideja zanjo vaša?
Kot rečeno, pred Emo sem se povezala z Jernejo, ki je predstavila idejo, pokazala blago in sledila našim željam.
V oddaji Spet doma ste stopili na oder kot izjemna lepotica in spet presnetili, v drugem delu ste se prelevili v April. Youtube posnetek tega nastopa je v enem dnevu virusno preplavil Slovenijo in se v dveh dneh povzpel na več kot 25.000 ogledov!
Tam sem skupaj z raperjem Chorchypom pokazala, da je na prvem mestu skladba. Klasična evrovizijska oprava, jaz temu rečem osladna princeska, lepo naličena, z vetrom v laseh, dolgimi lasmi … je bila veliko ljudem tako všeč, da so začeli govoriti: Če bi bila taka, bi zmagala! Ampak poanta nastopa je bila v tem, da ni pomembno, kaj nosiš, ampak kaj poješ. In če si želim biti drugačna, odtšekana, grda, če že hočete, je to tisto, kar je treba sprejeti. Če vam je glasba seveda všeč.
April, leto dni vam je uspelo ohranjati to skrivnostno tančico. Danes vemo, da ste Špela Papež, ki je takrat, kadar ni skrita za debelim ličilom in drzno obleko, dokaj običajna Domžalčanka?
Ne maram dejstva, da se ljudje z menoj pogovarjajo drugače, kot bi se sicer. To sem lepo ločevala. A seveda bi bilo naivno verjeti, da ne bi razkrili tudi moje identitete. Vedela sem, da jo prej ali slej bodo. April je moja medijska podoba. April je zvezda. Špela Papež je običajna Domžalčanka, ki rada pije kavo, hodi na pevske vaje in s prijatelji igra activity.
Kako vam je sploh uspevalo skrivati pravo identiteto?
Preprosto. S sončnimi očali in drugačno podobo, kot jo imam sicer, kadar nisem April.
Res tudi nekateri prijatelji niso vedeli, v kaj se prelevite na odru?
Seveda so vsi znanci in prijatelji vedeli za to. Ampak številka vseh teh še vedno ni tako velika … Domžalčani, pa naj bodo to znanci, prijatelji, sodelavci, sorodniki, so vedeli za to zgodbo in so jo z zanimanjem opazovali. Pred njimi se seveda nisem skrivala. Tako tajna ni bila ta naloga.
Skrivnosti je težko čuvati. To je ugotovil tudi vaš fant. Ste še jezni nanj, ker je objavil zasebne fotografije na socialnem omrežju?
Ni šlo toliko za to, da je fotografije objavil na facebooku, kot za to, da jih ni umaknil. Ampak bila je nedolžna zadeva z njegove strani. Ves čas me je spremljal in seveda mojega opozorila, da bi bilo dobro umakniti vse slike brez očal z interneta, ni vzel resno, nato pa pozabil. Jaz sem jih nato slišala od svoje ekipe, on pa od mene. No, jeza se je hitro polegla. Zaradi takih stvari se res ni vredno prepirati, življenje je prekratko.
Nekje sem prebrala, da sta trmasti obe, April in Špela. Drži ali je vse odvisno od situacije?
V grobem kar drži, je pa seveda odvisno tudi od situacije. Tudi jaz sem se naučila, da včasih z glavo skozi zid pač ne gre. Čeprav priznam, da predvsem April rada rine skozi zid.
Ste pod okriljem znanega glasbenika Raaya. Zakaj ste izbrali prav njega?
On je izbral mene. V bistvu je bil na interni avdiciji enega od spletnih portalov v komisiji skupaj z Marjetko. Tam sem zmagala in za nagrado prejela učne ure v glasbenih delavnicah pop-petje.si. Tam me je Marjetka opazila in slišala nekoliko bolj natančno ter me priporočila na nadaljna testiranja Raayu … in kmalu zatem sem se že razveselila glasbene pogodbe z njegovo produkcijsko hišo Raay Music. In ni bilo dolgo, že je pesem Sam boš šel domov odmevala z radijskih postaj.
Na Emi so Raaya ob novici, da ste šli naprej, premagale solze? Ste bili vi kaj ganjeni?
Raay in Marjetka sta jokala bolj zaradi šoka ... tudi od sreče, no. Vem, da sta bila šokirana zato, ker sem bila že precej časa pred Emo pripravljena na to, da ni osnovnih možnosti, da bi komisija tak hit uvrstila naprej … po navadi iščejo kvaziumetnost in ne uspešnic. A očitno se je letos izkazalo drugače. Tudi jaz sem bila ganjena. A preveč časa za to nisem imela, saj sem hitela nazaj na oder.
Kolikor vem, svoj glas še vedno izpopolnjujete pri učnih urah petja pri Marjetki, članici skupine Tangels.
Ja. Marjetka je diplomirala iz glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo in ima izvrsten pristop tudi za tako trmasto bitje, kot sem jaz. Pri tem gre predvsem za izpopolnjevanje modernega načina petja, ki ga prakticirajo tuji pevci. Pevske vaje so za pevca to, kar je trening za športnike. Enostavno ne moreš kar na pavzo!
Za vami je odlična glasbena ekipa. Kolikor sem slišala, je delo lahko tudi naporno, včasih kritike kar letijo. So kritike pomemben del uspehov?
Kritike so največji doprinos k uspehu. Iz njih se učim in jih zelo dobro sprejemam. Svoji ekipi zaupam dvestoodstotno, zato njihove kritike zame niso naporne. Priprave na projekte so velikokrat zelo glasne, veliko je vpitja, izgubljenih živcev (ampak ne z moje strani!), nekaj pretočenih solz pri meni, ampak rezultati so taki, kot jih kažemo. Takrat je vse poplačano.
Zdaj boste imeli še več dela. Ali res prisegate na petje v živo? To je dandanes že redkost.
Ja, na žalost je to redkost, a to je bizarno! Groteskno je, da je lahko petje v živo prednost oziroma značilnost nekega pevca, to je osnova. Kakšno petje pa je petje na plejbek? Ne rečem v televizijskih oddajah, kjer zaradi k valitete posnetka ni možen nastop v živo, ampak skakanje po odrih pred ljudmi na posnetek – to je tako, kot da se n orčuješ iz samega sebe in iz publike. Beda. Jaz bi vsem, ki ne spravijo iz sebe na nastopih petja v živo, z zakonom prepovedala ukvarjanje z glasbo.
Kakšen pa je občutek, ko se slišite po radiu? Prepevate zraven, kritično poslušate ali poiščete drugo postajo?
Zakaj bi to naredila, če obožujem svoje pesmi … kvečjemu dam na glas in pojem zraven. Vedno znova in znova.
Pri mlajši generaciji pogosto ugotavljajo, da so jim ljubše tuje, angleške pesmi. To je večno vprašanje, ki si ga zastavljajo slovenski izvajalci.
Ja, res je, torej moramo glede tega nekaj storiti, kajne? Dajmo jim več dobre slovenske glasbe, dajmo kakovostno glasbo. Slovenci veliko raje sprejmemo slovenski komad, ki je hit, kot tuji komad, ki je zelo uspešen. Ampak za hit moraš imeti tako pesem, da se lahko postavi ob bok tujim skladbam. Če povzamem – Slovenci bi poslušali slovenske uspešnice … a jih je bore malo.
Ste pevka, ki se igra s svojo glasbeno vlogo. Po svoje se igrate s čustvi poslušalcev; nikoli ne vedo, kaj bodo dobili. Je ta značilnost lastna ženskam? Se igrajo z moškimi?
Včasih se, ja. Priznam, da imam nekoliko prednosti, ker je tudi stil glasbe in moje podobe tak, da se s tem lahko poigravam. Predvsem je pomembna prepoznavnost, in tega se premalo zavedamo. Ampak ne prepoznavnost za vsako ceno. Če nečesa ne čutiš, tega enostavno ne storiš. Jaz znam nositi vse obleke in uživam v vseh, ki sem jih imela na sebi. Še najmanj morda v tisti najlepši, ki je bila kot del »normalne punce« predstavljena v odmevnem posnetku v Spet doma.
Izjavili ste, da kakovostne pop-dance glasbe v Sloveniji ni. Nima poslušalcev?
Poslušalcev je zelo veliko, a premalo dobre glasbe. Škoda za to.
Kaj počnete, ko niste na odru? Še igrate košarko?
Košarkarske žoge že precej časa nisem prijela. Včasih grem na kakšen plesni trening, preberem dobro knjigo ali pogledam dobro nanizanko. Kadar nisem na odru, sem v studiu, sinhroniziram risanke ali snemam kaj drugega. Ali pa delam za svoj hobi – torej študij.
Kako pa je z domačimi ljubljenčki?
Strašansko si želim kužka, žal pa ga ne morem imeti, saj ne bi imela časa skrbeti zanj. Zelo rada imam živali, obožujem jih. Zahtevajo pa zelo veliko časa in pozornosti, a jim tega zdaj ne morem dati, psička še nekaj časa ne bom imela.
Zanima vas varstvoslovje, to je tudi vaša izbrana študijska smer. Lahko na ta račun rečete za Slovenijo kakšno kritično ali pohvalno besedo?
No, z zdaj še razmišljam o specializaciji.
Posebni načrti za prihodnost? Koncert v Stožicah v stilu Helene Blagne?
Trenutno imam v mislih bolj Pariz in Barcelono. (smeh)