Ste se morda vprašali, kam je zadnjih štirinajst dni, v času zadnjih političnih turbulenc, izginil minister in predsednik Zares Gregor Golobič? Prejšnjo sredo, 2. marca, je na Inštitutu Jožef Stefan v uporabo predal masni spektrometer raziskovalcem iz akademskega in industrijskega okolja, smo lahko prebrali na spletni strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ni kaj, predsednik Zares ima na ministrski funkciji veliko prostega časa, da se lahko ukvarja z drugimi bolj pomembnimi zadevami, ki seveda ne sodijo v njegov resor. Z energetiko, telekomunikacijami, bančništvom in mediji. Še posebno s tistimi (para)državnimi družbami in podjetji, ki imajo tudi v teh težkih recesijskih časih soliden denarni tok. Telekomunikacijska podjetja in investicije v energetiki so še vedno zlata jama.
Odstopljeni gospodarski minister Matej Lahovnik je svojega strankarskega šefa dokaj hitro spregledal. Golobič govori eno, kot velik politični dvoličnež pa dela nekaj povsem drugega. Pravi mojster manevriranja v političnem zakulisju je že iz časov vladavine LDS. V senci Janeza Drnovška je bil več let eden glavnih izvršnikov Kučanovega klana. V Pahorjevi vladi je moral kot minister stopiti z eno nogo na plano, a z drugo še naprej manevrira v zakulisju. Tak ima večji vpliv od predsednika vlade, a njegov vpliv je vseeno omejen. Tako kot se izteka mandat Pahorjeve vlade, kopni tudi Golobičev neformalni vpliv. Lahovnik v tokratnem intervjuju za Reporter pravilno ugotavlja – javna podpora stranki Zares je tako majhna, da je jasno, da je rok njenega parlamentarnega trajanja omejen z mandatom te vlade.Od tedaj, ko je bil Golobič prvi kadrovik LDS, so se razmerja v družbi precej spremenila. Vladno koalicijo sicer povezujejo ideološke teme in »sovražnik številka ena« Janez Janša, večina drugih interesov, ki so povezani z denarjem, pa ne. Tu je boj med lobiji neusmiljen in traja do zadnje kaplje krvi (tako med Zares in LDS kot med Zares in SD). Golobič ve, da se mu čas v politiki izteka, zato je pripravljen do konca izkoristi priložnosti, ki mu jih še ponuja oblast, da mu tudi po letu 2012 v življenju ne bo težko. Tako njemu osebno kot Ultri in vsem njenim satelitom.
Mestna kartica urbana, študentski boni in še nekaj drugih poslov v telekomunikacijah je bilo že sklenjenih. Nekaj stvari je že znanih, nekaj jih bo gotovo še naplavil čas. Apetiti pri TEŠ 6 so neizmerni, tako kot pri Pošti Slovenije, ki jo ne najbolj sposoben »oranžni« aparatčik Klemen Grošelj kot predsednik nadzornega sveta že nekaj mesecev neuspešno naskakuje. Golobič si je zadal tudi cilj, da za vselej uredil lastništvo največjih tiskanih medijev, da jim ne bi slučajno še kdaj ob morebitni zamenjavi oblasti spolzelo iz rok. Dnevnik in Mladina sta že parkirana pri prijateljih »oranžnega vodje«, zdaj je treba najti še prava »oranžna« nabiralnika za Delo in Večer.
Pri Delu so stvari še odprte, pa je Večer nepričakovano Golobiču že na pol spolzel iz rok. Na Urad za varstvo konkurence (UVK), ki je z zahtevo Delu po prodaji Večera želel vzpostaviti zakonito stanje, je »oranžna« politika zadnje mesece močno pritiskala, da ne bi dali soglasja kupcu – družbi 3Lan, ki je pri javnem zbiranju ponudb ponudila najvišjo ceno. Ker v UVK političnim pritiskom niso podlegli in je bilo soglasju kupcu dano, je prejšnji teden še enkrat zelo zavrela »oranžna« kri. Prvi se je oglasiti tisti Grega Repovž, ki še vedno ni prepričljivo pojasnil, kako se je pred nekaj leti znašel med »slamnatimi« lastniki Mladine in kdo mu je tedaj posodil denar. Repovž se je podpisal pod politično motiviran poziv društva pravovernih novinarjev, ki je poln lažnivih politikantskih insinuacij in ga, očitno po naročilu svojih političnih gospodarjev, poslal na policijo in komisijo za preprečevanje korupcije. Vse z namenom, da bi ministrstvu za »napadalno kulturo« (ta posrečeni izraz se je na svojem blogu v polemiki z Majdo Širca spomnila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič), zdaj ko ima to zaradi odločitve UVK precej zvezane roke, dalo nekakšen alibi za politično blokado prodaje Večera.
To, da so politično obvladovani mediji (lastniška veriga Dela in Večera se danes konča v vladi, ki jo formalno vodi Borut Pahor, neformalno pa Gregor Golobič) še vedno glavno propagandno orožje v rokah sedanje vladajoče nomenklature, potrjujejo silovita gonja proti liderju opozicije Janezu Janši v zadnjih dveh tednih. Zato so za »oranžni« časopis iz štajerske prestolnice očitno pripravljeni preliti tudi zadnjo kapljo svoje »oranžne« krvi in ga na koncu za nekaj milijonov evrov nižjo kupnino stlačiti v pravi »oranžni« nabiralnik.