Anarhija na RTV: Poznavalci so proti, Filli pa še kar vztraja

Ta je na sestanku sveta pri spremembah kljub negativni razpravi še kar naprej vztrajal, podpiral pa ga je samo en član sveta delavcev Robert Pajk. Člani sveta delavcev se morajo zdaj v osmih dneh dokončno izreči o paketu statutarnih sprememb, med katerimi je tudi ukinitev tretjega RTV medija, to je multimedijskega centra kot uredniške enote ter predčasna razrešitev odgovornega urednika Uroša Urbanije – po vsem sodeč iz političnih ali politikantskih razlogov, kar je ustreznejša oznaka.

Objavljamo nekatera stališča in mnenja o posledicah statutarnih sprememb, med katerimi so posamezne tudi nezakonite, večina pa škodljivih za zavod RTV.
 

Spoštovani gospod generalni direktor,

Spoštovani predsednik Sveta delavcev,
Spoštovani predsednik Odbora ZNP RTV Slovenija,
 
zaradi izredno kratkih rokov in sklica izredne seje Sveta delavcev vam vsem skupaj in hkrati pošiljam naša stališča in mnenje o predvidenih in predlaganih spremembah Statuta RTV Slovenija.
 
Najprej moram ugotoviti, da po obstoječi zakonodaji Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija ni formalni partner za razpravo in v postopku sprejemanja tovrstnih sprememb, zato lahko naš glas ima samo etično težo, nima pa formalne teže in zato tudi nimamo možnosti, da bi ustavili ali preprečili sprejem nepotrebnih, napačnih ali za zavod škodljivih odločitev o čemerkoli. V letu 2011 smo bili priče več primerom, ko so to sistemsko pomanjkljivost zelo dobro razumeli zunanji deležniki v postopkih upravljanja in nadziranja delovanja RTV Slovenija. Morda je prav to trenutek, da opozorimo še na eno nelogičnost: zaposlenih novinarjev je na RTV Slovenija 423 od skupno 1948 redno zaposlenih v javnem zavodu, kar da delež 21,71% vseh zaposlenih. V Svetu delavcev RTV Slovenija imamo novinarji 2 od 12 članov, se pravi samo 16,66% vseh članov, v Programskem svetu RTV Slovenija pa nas lahko zastopa tudi nekdo od programskih sodelavcev, ki ni nujno novinar (kar zdaj sicer ni primer, lahko pa bi bil?!), ko pa to je novinar, njegov glas prispeva le 3,44% glasov v tem organu. V Nadzornem svetu RTV Slovenija novinarji od leta 1994 do danes nismo imeli nikoli svojega predstavnika!? Prav zaradi teh nelogičnosti je vtis, ki se pogosto ustvarja v javnosti, da je glas novinarjev tisti odločujoči glas zaposlenih, ki, denimo nasprotujejo potrebnim spremembam v javnem zavodu, novi zakonodaji ali čemu tretjemu, povsem napačen.
 
Glede na razpoložljivi čas, si o predlaganih spremembah Statuta RTV Slovenija nismo mogli ustvariti celovite slike, že na prvi pogled pa je videti, da za zaposlene v javnem zavodu ni pomembna le ena, ampak več predvidenih sprememb.
 
Sprememba 45. člena Statuta zagotovo ni samo redakcijska sprememba! Tako kot je predlagana odpira ta sprememba možnost, da novega generalnega direktorja izvoli le peščica članov Programskega sveta RTV Slovenija, kar bo takšnemu kandidatu zagotovo odvzelo vso potrebno verodostojnost v odnosu do javnosti tudi, če bo izvolitev pravno korektna in legalna. Predlagana sprememba, tako kot je zapisana, presega neskladnost med določili ZRTVS-1 in Statuta in uveljavlja povsem nov in drugačen postopek glasovanja in izvolitve generalnega direktorja. Če ima vsak član Programskega sveta »pravico glasovati za enega kandidata«, potem ni jasno, ali se glasuje v enem ali v več krogih. Uporabljena dikcija omogoča, zlasti ob večjem številu kandidatov, da se jo razume kot uvajanje pravice do glasovanja po večinskem sistemu, za kar dejansko Programski svet potrebuje en sam krog glasovanja in zmaga tisti kandidat, ki že v tem prvem krogu dobi največ glasov. Predlagani člen se nikjer ne sklicuje na Poslovnik programskega sveta, oziroma nanj ne napoti, ne omenja možnosti enakega števila glasov in podobnih »podrobnosti«. O tem ni nič več zapisanega tudi v obrazložitvi spremembe, zato je predlagano besedilo mogoče brati samo kot enovito spremembo, ki izniči vsa dosedanja pravila.
 
Dopolnitve 43. in 67. člena Statuta pregloboko posegajo v strokovno delo v skupnih službah, so nepotrebne in ob neracionalnem odločanju tudi škodljive za javni zavod. Predvsem odpirajo možnosti za nadaljnje bohotenje in razraščanje skupnih služb in administrativnega dela v javnem zavodu, kar veča delež neprogramskih in neproduktivnih stroškov. Po našem mnenju ima generalni direktor že zdaj nepregledno, preveliko in nikomur odgovorno »armado« pomočnikov, vodij, služb in oddelkov, ki se jim prepuščajo številne strateške in pomembne odločitve z visokimi finančnimi učinki, praviloma v škodo programov in vsebin ter storitev, za katere naši uporabniki plačujejo RTV-prispevek. Če že, se zavzemamo za takšne spremembe Statuta, ki bodo takšno ravnanje omejevale, ne strinjamo pa se s spremembami, ki strokovno delo služb vežejo na mandate direktorjev, saj se s tem odpirajo nove možnosti za dodatne politične in druge pritiske zunanjih interesnih skupin na imenovanje vodstvenih in vodilnih delavcev ter vodij na različnih ravneh delovanja javnega zavoda. Nespametno je, da zunanjim pritiskom dajemo še več možnosti, namesto, da bi se zavzemali za dosledno neodvisnost in avtonomijo javnega zavoda. Generalni direktor že zdaj ima vse možnosti in pristojnosti, da omeji število svojih pomočnikov, da neposredno in strogo nadzira delo strokovnih služb in njihovih vodij, pa tudi, da ukrepa v primeru kršitev ali slabega dela. Bolj pomembno se nam zdi vprašanje, zakaj teh vzvodov ne uporablja, kot pa, kako poiskati možnosti, da bo delo skupnih služb še manj pregledno kot je zdaj.
 
Sprememba 79. člena Statuta posega v zelo pomembno vprašanje celovite notranje organiziranosti javnega zavoda, zlasti organiziranosti in učinkovitega delovanja programskih enot, in jih, tako kot je oblikovana, v ničemer ne izboljšuje! Sedanjo odtujenost MMC od drugih programov, nejasne pristojnosti za tam objavljene vsebine, necelovito in neenakopravno obravnavanje vsebin iz različnih programskih enot (zlasti že endemično nedostopnost vsebin regionalnih programov na spletnih straneh javnega zavoda???!!!), in vrsto drugih slabosti, skuša predlagana sprememba nadomestiti z zapletenim in, po dosedanjih izkušnjah s podobnimi »mreženji«, neučinkovitim sistemom »kolektivne« odgovornosti, ki se na določenih ravneh zoži v nekakšne »triumvirate« precej oddaljene od dnevnega operativnega dela v tovrstnih programskih UPE. Na normativni ravni prinaša ponujena rešitev zmedo, na vsebinski pa je, če sledimo ponujeni obrazložitvi, samo dober namen, ki pa ne zadošča za ustrezno organizacijsko prenovo informativnih vsebin in storitev, ki jih zdaj ponujajo vse PPE in UPE, ki proizvajajo informativne vsebine na RTV Slovenija. Tehnološka konvergenca in konvergenca medijskih vsebin terjata celovito organizacijsko prenovo vseh PPE in UPE na RTV Slovenija, ki nedvomno delujejo na zastarel in neučinkovit način, dosledno ločitev multimedijskih in tradicionalnih radiodifuznih vsebin in storitev v vseh programih in medijih, uvedbo produkcijskih skupin in drugačen način planiranja, ki naj bo odvisen od narave produkcije in formatov v posameznih programih, postopno in smotrno ter racionalno uvajanje bi- in trimedialnosti pri proizvodnji programskih vsebin, bistven pogoj za to pa je predvsem učinkovita tehnološka podpora. Če slednja že obstaja, potem je predlagana sprememba Statuta v nasprotju s takšno podporo, če pa ta ne obstaja, potem ni mogoče določiti dokončne organizacijske spremembe, ki bi bila utemeljena z jasnim programskim in vsebinskim interesom!? Če so, denimo predvidena nova spletna uredništva na TV Slovenija in Radiu Slovenija, zakaj jih potem ni tudi v obeh regionalnih centrih? Ob tem opozarjamo še na en vidik takšne prenove in spremembe: na potrebo po novih znanjih in poklicih, ter tudi po novih in zahtevnejših ter bolje plačanih delovnih mestih, na katera naj bi zaposlovali sedanje in nove sodelavce v tej novi programski enoti. Slednje terja tudi dodatno usposabljanje in izobraževanje sedanjih sodelavcev in uvajanje novih, in po dosedanjih izkušnjah v javnem zavodu vsi ti sočasni procesi ne bi mogli biti zaključeni  v šestih mesecih, po katerih naj bi nekaj novega imeli, ne vemo pa, kaj naj bi to bilo???
 
Ne preseneča nas, da so ob takšnem predlogu kolegi iz Odbora ZNP na RTV Slovenija izbrali eno od možnih ideologiziranih razlag, in da v spremembah Statuta vidijo politični in ideološki obračun s sedanjim odgovornim urednikom MMC. Ob pomanjkanju jasnih strokovnih argumentov v prid nujnim in potrebnim spremembam je, namreč, tudi takšna razlaga možna. Po drugi strani pa, če nadrejeni niso zadovoljni z delom nekega odgovornega urednika, imajo veliko institucionalnih možnosti, da mu to sporočijo, da ga opozorijo ali še drugače ukrepajo. V konkretnem primeru bi bilo takšno ukrepanje v pristojnosti generalnega direktorja, zato je na njem, da se odloči. Za kaj takega niso potrebne spremembe Statuta. Potrebno in nujno pa  je, da so vse odločitve, ki zadevajo javno delovanje RTV Slovenija, strokovne, transparentne in sprejete s podporo zunanjih in notranjih javnosti.
 
In, ne nazadnje še komentar k predlaganim spremembam 92. člena Statuta. Točka 3 v predlaganem 12. členu Sprememb in dopolnitev uvaja administrativno, togo in posledično neučinkovito razdelitev finančnih sredstev med organizacijskimi enotami, ki hkrati vnaprej odpravi »potrebo« po smiselnih in učinkovitih organizacijskih spremembah. Iz tega določila ni jasno, kaj je osnova za razdelitev sredstev: podedovani stroškovniki in »pravice« sedanjih OE, subjektivna odločitev generalnega direktorja, potrebna agresivnost direktorjev radia in televizije, ali pa kaj četrtega? Predlagana rešitev v ničemer ne pomeni »posodobitve« finančnega poslovanja ali zaostrovanja odgovornosti za poslovne rezultate, kvečjemu vse direktorje in odgovorne urednike odvezuje odgovornosti za programske spremembe in končni »output« v okviru enega programsko-poslovnega leta.  Prav tako ni jasno, v čem in na kakšen način se spreminjata odgovornost odgovornih urednikov in producentov za smotrno porabo in nadzorovanje stroškov. Producenti s predlagano rešitvijo morajo, doseženo z argumentom administrativne prisile, prevzeti odgovornost tudi za morebitne neodgovorne, površne in nezadostne  odločitve direktorjev in odgovornih urednikov v okviru povsem administrativno urejenega upravljanja s programi z nepredvidljivimi programskimi posledicami???!!! Če je bil namen te določbe, da se poudari vloga in pomen producentov v posameznih programih, potem je bil cilj zgrešen, kajti predlagana sprememba v ničemer ne omogoča producentom, da bi avtonomno in v smislu kontrolinga učinkovito opravljali svoje delo, saj jim nalaga odgovornost neodvisno od dejanskih in zlasti zunanjih pogojev poslovanja (denimo, dvig cen goriv, povišanje cen materialov in storitev, ki lahko vplivajo na stroške izvedbe…). Rezultat doslednega spoštovanja omejitev pri poslovanju je lahko samo manj programa ali manj kakovosten program, kar verižno lahko povzroči še več drugih škod?! Ni jasno, v kakšni povezavi naj bi bila  ta sprememba s cilji  iz Strategije 2011-2015, saj ciljev, ki so omenjeni, ni mogoče doseči le z enim samim, osamljenim in delnim ukrepom, kakršen je ta???
 
Zaradi vsega zapisanega, menimo, da so predlagane spremembe in dopolnitve Statuta RTV Slovenija necelovite, nedosledne in delno škodljive, zato predlagamo, da se njihovo sprejemanje odloži. V prihodnjih mesecih naj generalni direktor RTV Slovenija angažira vse strokovne moči v javnem zavodu, da pridemo do celovitih, smiselnih in potrebnih posodobitev Statuta RTV Slovenija ter njemu podrejenih aktov. S temi spremembami bi morali postaviti dolgoročne osnove za sodobnejšo in prožnejšo organizacijo dela, sledenje ustreznim tehnološkim spremembam, ustvariti moramo pogoje za uveljavitev in uporabo novih znanj in primerno nagrajevanje zaposlenih za njihovo vsakodnevno ustvarjalno rabo, zagotoviti moramo izobraževanje kadrov za te nove potrebe in delovne procese. Nastavki za te spremembe so, toda z delnimi spremembami, kot so sedaj predlagane, ciljev nikoli ne bomo dosegli.
 
 
S spoštovanjem,  
 
mag. Zoran Medved
urednik oddaj/senior editor
predsednik KNS RTV Slovenija



Združenje novinarjev in publicistov
Odbor ZNP RTV Slovenija


V Odboru ZNP RTV SLO z zanimanjem, a tudi z veliko zaskrbljenostjo spremljamo predvideno statutatrno in s tem statusno  reorganizacijo MMC RTV, ki jo je v svojih pisanjih in predlogih previdel generalni direktor RTV SLO Marko Filli. V združenju izražamo svoje nasprotovanje načinu preoblikovanja oziroma reorganizacije MMC, saj ni v skladu z zakonskimi določili – natančneje, način statusne in statutarne reorganizacije MMC je v nasprotju s 3. členom zakona o RTV, ki MMC opredeljuje kot tretji medij nacionalne RTV, zato ga zgolj s spremembo statuta hiše ni mogoče likvidirati oz. -  kot pravi vodstvo - reorganizirati. Pleg tega bi s takšno ”reorganizacijo” kršili tudi zakon o medijih, saj naj bi za ostanke MMC-ja po reorganizaciji skrbeli odgovorni uredniki radia in televizije, to je okrog 15 oseb.

V resnici gre pri predlaganih spremembah statuta za ukinitev MMC-ja kot medija, ki je v zadnjih letih s prizadevanji uredništva pridobil na pomembnosti in veljavi in je tudi prihodkovno zanimiv. Odbor ZNP ne pozna jasnih razlogov za takšna dejanja, čeprav je slišati, da gre v resnici za politični obračun z neodvisnim in avtonomnim medijem, ki je dajal prostor paleti različnih mnenj in pogledov. K takšni odločitvi vodstva naj bi med drugim pripeljale tudi neprestane ovaduške anonimke nekaterih sodelavcev MMC-ja, ki so bile povsem neargumentirane in ideološko-politično spodbujane.

Odbor ZNP zato meni, da je reorganizacija, ali bolje likvidacija MMC-ja neodgovorno dejanje, dejanje, ki ni utemeljeno, ki prinaša RTV hiši kot celoti vsebinsko in tudi poslovno škodo. Zato pozivamo vodstvo, še posebej pa generalnega direktorja Marka Fillija, da od nameravanih sprememb statuta, ki ukinjajo MMC, odstopi in spozna, da tak predlog ni v dobrobit RTV, še manj v dobrobit tistih, ki so množično obiskovali strani MMC-ja. In da se zave, da tisti, ki so mu takšno spremembo predlagali samo zato, da bi se otresli odgovornega urednika Uroša Urbanije, nimajo dobrih namenov in da v resnici delujejo zoper generalnega direktorja in v škodo RTV hiše kot celote.

Prav tako Odbor ZNP RTV SLO Svetu delavcev RTV SLO, ki daje mnenje k takšni spremembi, predlaga, da k spremembam poda negativno oceno, saj je to enkrat že storil in ni nobenega razloga, da bi se zdaj z likvidacijo MMC-ja strinjal. Pozivamo tudi vodstvo hišnega novinarskega sindikata, da se predlagane spremembe statuta z zvezi z MMC kot nesprejemljive zavrne. Odgovornost je tudi na nadzornem svetu, ki se enkrat že ni strinjal s takšno reorganizacijo MMC-ja, zdaj naj bi pa o enakem predlogu sklepal še enkrat.


Za Odbor ZNP RTV SLO
Vinko Vasle                                      
Spoštovani!
 
Veseli me, da so bile pogodbe podpisane, saj so bile prve "predbožične" novice o tem, da bodo honorarni sodelavci MMC-ja s 30. 12. letos prenehali z delom, res neprijetne (številnim so verjetno zagrenile božične praznike). Veseli me tudi sklic sestanka, na katerem bo predstavljen načrt nove organizacije priprave vsebin za nove medije.
 
Menim pa, da bi bilo zelo ustrezno, če bi bili odgovorni urednik in vodje sekcij že prej vključeni v pripravo reorganizacije. Vsekakor odgovorni urednik in vodje sekcij najbolj poznajo delo in delovni proces na MMC-ju - zato ne vem, zakaj se jih ni v času priprave reorganizacije vsaj povprašalo za mnenje. Tako pa je, žal, izpadlo, da so drugi (ki razumljivo nimajo tako podrobnega vpogleda v delovni proces na MMC-ju) odločali o nas brez nas.
 
Kot vodjo sekcije Slovenije pa me predvsem zanima, ali načrt reorganizacije predvideva ohranitev lastnega pokrivanja dogodkov z novinarji MMC-ja (novinarske konference, seje DZ-ja ...). Dejstvo je, da je v zadnjih dveh letih MMC postal na tem področju vodilen medij, saj smo časovno prej imeli poročila z raznih dogodkov kot naša spletna konkurenca. Nekateri konkurenčni spletni mediji so zato začeli - po našem zgledu - celo krepiti lastno pokrivanje dogodkov.
 
Hitrost informacije je pri spletnih medijih, ki morajo uporabnikom čim prej posredovati novice/poročila o dogodkih in z dogodkov, ključnega pomena. S svojo hitrostjo si je MMC ustvaril sloves spletne strani, ki lahko bralcu prvi ponudi informacije. Če reorganizacija predvideva odpravo lastnega pokrivanja dogodkov, bo MMC ta z veliko truda pridobljeni sloves hitro izgubil. Upam, da ne bomo s tem izgubljali tudi bralce. MMC bi namreč postal tržno manj zanimiv, s tem pa bi na naš javni zavod pritekalo manj denarja, in to v teh kriznih časih, ko je vsak evro za naš javni zavod tako rekoč zlata vreden.
 
V primeru, da se bo lastno pokrivanje dogodkov ohranilo, pa me zanima, kdo bo pripravljal večerne plane pokrivanj dogodkov za naslednji dan (doslej sem jih jaz kot vodja sekcije Slovenije)? Kdo bo, denimo, odločal o pokrivanju dogodkov, ki niso napovedani dan prej, ampak se "pojavijo" tik pred zdajci  - pri teh dogodkih se je treba hitro odločiti, ali se jih pokriva z lastnim novinarjem. Zdaj sem velikokrat o tem odločal kot vodja sekcije (poleg odgovornega urednika). Bo še tako naprej? Ali nov sistem organizacije priprave vsebin za MMC sploh omogoča hitro odločanje o dogodkih?
 
Poleg pokrivanja dogodkov, ki našim novinarjem omogoča novinarsko ustvarjalnost in ne samo copy-paste povzemanje agencijskih novic, se med drugim tudi pojavlja vprašanje, kako bo v prihodnje s tematskimi članki in intervjuji ... Torej je še veliko vprašanj nepojasnjenih.
 
Pogosto se sliši, da je vzrok za reorganizacijo MMC-ja zgolj želja po odstranitvi Uroša Urbanije z mesta odgovornega urednika. Ne vem, koliko je v tem resnice, bi bilo po zelo neustrezno, če bi reorganizirali MMC zaradi enega - kot nekateri pravijo "politično motečega" - človeka. Še zlasti, ker je MMC - po tem, ko je urednikovanje prevzel Urbanija - povečeval svojo branost in odmevnost tako v slovenskem medijskem prostoru kot tudi v javnosti nasploh.
 
 
LP; Aleš Žužek, namestnik odg. urednika MMC in vodja sekcije Slovenija