Analitik: Brez dela ne bodo ostali samo zaposleni v Gorenju, ampak tudi v podjetjih, ki so z Gorenjem povezana

Skupina Hisense Europe je marca zaznala močan upad naročil gospodinjskih aparatov, aprila so naročila upadla za dve tretjini. V prvem četrtletju je poslovala z izgubo, ta se bo v drugem poglobila. Pričakujejo za več deset milijonov evrov slabši poslovni rezultat od prvotnih ocen, ki so za to obdobje predvidevale 1,1 milijona evrov dobička.

A predsednik upravnega odbora Hisense International in glavni direktor Gorenja Lan Lin je zatrdil, da niso odstopili od načrtov za gradnjo nove tovarne televizorjev v Velenju. "Projekt bomo letos začeli. Trudimo se, da bi odpustili čim manj ljudi, po koronski krizi pa bomo naredili vse, da ustvarimo še več in še boljših delovnih mest," je dejal.

Skupina Hisense Europe po zadnjih podatkih zaposluje 9309 zaposlenih. Od tega jih je v Sloveniji v proizvodnji 3020, v družbi Hisense Gorenje Europe z režijskimi delavci pa 818. Napoved odpuščanj v vsej skupini so po Linovih besedah najavili, da rešijo družbo. Skupina Hisense Europe naj bi do konca leta ukinila 2200 delovnih mest. Med ukrepi bo tudi znižanje plač menedžmentu za med 20 do 50 odstotkov.

V Sloveniji naj bi število zaposlenih znižali za 1000, od tega 700 v proizvodnji in 300 v režiji. V Hisensu so zagotovili, da bodo pri odpuščanju upoštevali vso zakonodajo, ga skušali izpeljati z mehkimi metodami in o njem govorili s sindikati.

A novica je močno razburila tako sindikat kot lokalno skupnost. Posveti uprave Gorenja s sindikatom in svetom delavcem bodo stekli v začetku maja, a predsednik sindikata Skei Gorenje Žan Zeba in velenjski podžupan Peter Dermol sta napovedala sestanek z vodstvom družbe. Občini se zdi načrtovano število odpuščanj nedopustno, saj bo v Velenju povzročilo socialno bombo.

Direktorica velenjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Nataša Detečnik je ocenila je, da je Gorenje velik delodajalec, tako v lokalnem kot v slovenskem prostoru. "Vsekakor odpuščanje kateregakoli podjetja vpliva na spremembo gospodarske in socialne slike okolja. Večje, kot je število odpuščenih, večje so spremembe," je dejala.

Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so zahtevali, da se vodstvo Gorenja takoj odzove z natančnimi pojasnili. Napovedali so, da se bodo aktivno vključili v pomoč in zaščito svojih članov v Gorenju in neposredno sodeloval pri aktivnostih. Predsednica ZSSS in sindikata Skei Lidija Jerkič bo v petek obiskala Velenje, so napovedali.

Delavski direktor Gorenja Drago Bahun se je zavzel za ohranitev čim več delovnih mest. Sprašuje se, zakaj vodstvo Gorenja ne uporabi skrajšanega delovnega časa in ukrepa čakanja na domu. Zato je zanj napovedano odpuščanje 2200 delavcev do konca leta popolnoma nesprejemljivo in temu se bodo ostro uprli.

Odpuščanje v Gorenju lahko sproži učinek domine, pa je opozoril glavni ekonomist pri Triglav skladih Roman Zidarn. "Dogajanje v Gorenju napoveduje, da se bodo brezposelnim v Gorenju verjetno pridruževali tudi brezposelni iz drugih malih in srednjih podjetij, ki so z Gorenjem v tesnem poslovnem stiku. Takšnih podjetij v Velenju in tudi v savinjsko-šaleški regiji ni malo," je dodal.

Gorenje sodi med največja slovenska podjetja, ki pa ima po Zidarnovih besedah že od nekdaj veliko slabost - nizko dodano vrednost. In v takšnih družbah je v časih, kot je sedanje obdobje pandemije novega koronavirusa, strošek dela med prvimi na udaru.

Družba Gorenje se je deloma vključila v državne interventne ukrepe za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, a to po njenih ocenah ne bo dovolj za premostitev velikega izpada prihodkov, ki močno vplivajo na negativni poslovni rezultat. Stroški dela glede na bistveno zmanjšan obseg poslovanja namreč še vedno negativno vplivajo na poslovni rezultat.

Na novico se je odzvala tudi politika. V stranki SD pričakujejo "takojšnjo urgenco države", da z lokalno skupnostjo in podjetjem najde način, kako zavarovati delavce. V stranki Levica pa poudarjajo, da bi morala biti državna pomoč podjetjem v času epidemije pogojena s tem, da podjetja ne bi odpuščala. "Pomoč, ki jo daje država, ne sme biti brezpogojna, ampak namenska," je izpostavil koordinator Levice Luka Mesec.