»Mesto Ljubljana bi moralo storiti, kar je prav in pravično ter stavbo vrniti njenim legitimnim lastnikom. Za to imate vi in vaša uprava vsa potrebna pooblastila. Nepriznanje lastniških pravic Nadškofije Ljubljana meče slabo luč na Mesto Ljubljana in daje vtis, da le-ta ne spoštuje Ustave Republike Slovenije in ustavnih pravic verskih skupnosti, da imajo kot pravne osebe zasebnega prava pravico do zasebne lastnine. Zdi se kot nadaljevanje diskriminacije verskih skupnosti, ki je bilo razširjeno v času nekdanje jugoslovanske vlade,« je nedavno županu Zoranu Jankoviću o dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkih za nekdanje Baragovo semenišče v Ljubljani (danes sta tam Festivalna dvorana in Slovensko mladinsko gledališče) zapisalo Baragovo društvo iz Michigana v ZDA. Pismo je bilo v vednost poslano tudi vsem najvidnejšim predstavnikom oblasti v Sloveniji.
Čudovit objekt ob Navju, ki ga je prvo denarno podprlo prav leta 1929 ustanovljeno Društvo škofa Barage, je ljubljanska škofija po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika začela graditi leta 1936. Vojna je gradnjo zavrla, cerkev je stavbo ponudila brezdomcem iz Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, od koder so jih pregnali Nemci. Slednji so si kmalu polastili tudi semenišče, po drugi svetovni vojni pa so ga okupirali komunisti. Med drugim so tam stanovali pripadniki zloglasnega in zločinskega Knoja (Korpus narodne obrambe Jugoslavije, ki je odgovoren za povojno morijo med civilisti), kasneje je tam potekal VII. Kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Ne Nemci ne komunisti niso za zaplembo nepremičnine nadškofiji plačani nikakršne odškodnine.
Po prvih demokratičnih volitvah (1990) in osamosvojitvi (1991) se je zdelo, da bo krivica na podlagi denacionalizacije popravljena, a še danes stavba ni vrnjena lastniku. Zaradi zavlačevanja in pravniških zvijač mogoče tudi nikoli ne bo. Ministrstvo za kulturo, ki je leta 2009 objekt razglasilo za kulturni spomenik državnega pomena, je že zavrnilo zahtevo nadškofije, češ da sploh ni denacionalizacijska upravičenka, ampak bi moralo objekt zahtevati Bogoslovno semenišče kot pravni naslednik nekdanjega Škofijskega duhovskega semenišča. Seveda to ni res. Nadškofija ima pristojnosti nad svojim semeniščem, poleg tega je zakonodaja, ki je veljala v času gradnje, lastništvo določila tistemu, ki jo je financiral, se pravi ljubljanski škofiji. To je razvidno tudi iz povojne dokumentacije, ko je komunistična oblast davčne prijave za semenišče pošiljala na njen naslov.
Pravdanje se nadaljuje, odločalo bo upravno sodišče. Semenišče je zdaj v lasti ljubljanske mestne občine, zato je Baragovo društvo pisalo Jankoviću. »S tem dopisom prosimo, da vi in mestna uprava pripoznate lastninsko pravico Nadškofije Ljubljana na tej stavbi in jo vrnete njeni legitimni lastnici. Če vrnitev v naravi ni možna, naj se Nadškofiji Ljubljana izplača pravična odškodnina, ki bo poravnala izgubo Nadškofije Ljubljana in naše organizacije za naš prispevek in trud pri izgradnji te stavbe,« so še zapisali člani upravnega odbora društva. Dodali so, da bo Ljubljana s tem pokazala, da »spoštuje pravice verskih skupnosti kot pravnih oseb brez predsodkov glede na njihove vrednote in versko usmerjenost«.
