Ali je Dušan Šešok tajkun ali ne?

V slovenski javnosti (in tudi med nekaterimi znanimi ekonomisti) je prevladalo čudno prepričanje, da so tajkuni tisti, ki so privatizirali podjetja, potem pa niso več mogli odplačevati prevzemnih kreditov. Mednje sedaj štejejo Bineta Kordeža, Hildo Tovšak, Ivana Zidarja in Igorja Bavčarja; drugi, kot so Jože Mermal (BTC), Herman Rigelnik (Autocommerce) in Dušan Šešok (Iskra), naj ne bi veljali za tajkune, ker nimajo težav z odplačevanjem kreditov.

»To, da redno odplačuješ kredite, še ne pomeni, da nisi tajkun,« pravi Tanja Smrekar, novinarka časnika Finance. Meni, da je tajkun tisti gospodarski mogotec, ki si je v času političnih in družbenih sprememb pridobil premoženje in pomemben politični vpliv.

»Šešok je bil že pred tajkunizacijo Slovenije, v začetku 90. let, republiški sekretar za finance in potem minister za industrijo in gradbeništvo. Sicer pa – tajkuni so do bogastva prišli na račun manj privilegiranih ljudi, tudi s podkupovanjem politikov. Tajkune se povezuje s spornimi posli,« pravi Smrekarjeva. Trdi, da se v Sloveniji tajkuni običajno povezujejo s procesom privatizacije in oškodovanji družbenega premoženja. »Pri nas so se tajkuni zapletli v resnici šele, ker posojil niso več zmogli odplačevati. Vse to je pospešila gospodarska kriza,« je prepričana Tanja Smrekar.

VEČ V TISKANI IZDAJI