Po našem članku o težavah ob večjem številu albanskih priseljencev s Kosova in Makedonije v Velenju so nam pisali starši s I. osnovne šole Celje. Tudi tam se dogaja podobno kot na velenjskih šolah. Albansko govoreče otroke vpišejo na šolo kar sredi šolskega leta, ne da bi znali besedico slovensko. Prav tako ne znajo slovensko njihovi starši in učenje ne zanima. Zato nastajajo komunikacijske in učne težave.
Raven znanja teh učencev ob prihodu v šolo je veliko nižja, kot bi morala biti. Tudi ko se vsaj za silo naučijo slovensko, jim morajo po besedah staršev slovenski otroci med poukom sproti razlagati snov. To seveda otežuje njihovo lastno spremljanje pouka. Dodaten problem je, opozarjajo, da so albansko govoreči učenci (pa tudi drugi tujci) glavni vir nasilja v šoli. Zaradi ponavljanja so večkrat dve ali tri leta starejši od drugih in jih nadvladajo. Ravnatelj se zaveda problema in se trudi za izboljšanje položaja, vendar je vprašanje, koliko ima proste roke.
Tako smo ravnatelja I. OŠ Celje Branka Močivnika vprašali, kako rešuje te težave in kje vidi rešitve. Pravi, da opisani problemi pri učencih iz tujejezičnega okolja dejansko so. Pri tem pa število albansko govorečih otrok pri njih trenutno upada. Zanikal je, da morajo slovenski otroci razlagati snov albansko govorečim, saj je to delo učiteljev (pomagajo jim drugi albansko govoreči otroci, ki že znajo slovensko).
Močivnik meni, da je prav, da je velenjski župan Bojan Kontič opozoril na stvari, vendar bo morala težave sistemsko urediti država. To presega osnovne šole. Po besedah ravnatelja je kljub temu, da ti učenci izkazujejo znanje z ustreznimi spričevali, to zelo pomanjkljivo. Poleg tega pridejo v povsem novo socialno in kulturno okolje. Za vse pripravijo individualizirani program dela.
Kot pravi ravnatelj, bi morala Slovenija določiti, da bi bil intenzivni tečaj slovenščine za vse priseljence pred vključitvijo v šolo obvezen. Tako bi bili tuje govoreči učenci uspešnejši pri pouku in vključevanju.
