O nekaterih stvareh se preprosto ne bi smelo govoriti, je bil že pred volitvami jasen glas Katarine Kresal, sedanje ministrice za notranje zadeve. Njenim željam so očitno prisluhnili na Slovenski tiskovni agenciji, kjer so se kmalu po zamenjavi politične oblasti znašli v izrednih razmerah.
Glavni povzročitelj »upora«, novinar Mihael Šuštaršič, še zmeraj fizično grozi zaposlenim, hkrati pa poskuša ob sodelovanju uredniške »Al Kaide« z lažmi in neutemeljenimi obtožbami zamenjati vodstvo ter tako znova doseči popoln politični nadzor nad tem javnim servisom. Zanimivo je, da se je v kampanjo proti direktorici in nekaterim urednikom na STA aktivno vključila redakcija Maga, sovražno prevzetega prav v lanskem božično-novoletnem času.Koliko so pravzaprav sploh resnične trditve Mihaela Šuštaršiča, tako imenovanega vodje zastopstva, in Vesne Rojko, predstavnice novinarskega sindikata na STA, ki sta v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju zapisala, da so bili vsi tisti, ki so se drznili kritizirati spremembe na STA, izpostavljeni šikanam in grožnjam?
Odgovor Aleša Kocjana, predsednika aktiva Združenja publicistov in novinarjev STA, ki je prav tako napisal pismo Borutu Pahorju, je dovolj zgovoren. V resnici je bilo prav nasprotno, saj je Šuštaršič fizično grozil zaposlenim sodelavcem. S sedanjim odgovornim urednikom STA Borutom Meškom je hotel fizično obračunati samo zato, ker ga je Meško pozval, naj svoje trditve v pismu Pahorju podkrepi z dokazi. Grozil je tudi Robertu Gorniku, namestniku direktorice STA Alenke Katarine Paulin, fizično je hotel napasti še Uroša Urbanijo, urednika notranjepolitične redakcije. Prav zato se ga številni novinarji že bojijo in so raje tiho, kot pa da bi trpeli takšne in drugačen posledice.
Eden izmed njih nam je povedal, da so prav zaradi Šuštaršiča in njemu podobnih postale razmere na STA nevzdržne; poleg nasilnih groženj se Šuštaršič tudi sicer vede zelo žaljivo do vseh tistih, ki ne pripadajo njegovemu miselnemu krogu. Ob tem je zgovorna izjava direktorice Alenke Paulin, ki je pojasnila, zakaj je osebno sankcionirala štiri zaposlene z opominom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Medtem ko je en novinar lažno prikazal število delovnih ur in ni spoštoval navodil urednika uredništva, obenem pa je z njim komuniciral na nedostojen način, je drugi novinar samovoljno zapustil delovno mesto, čeprav delo sploh ni bilo opravljeno. Sankcionirano je bilo tudi žaljenja urednika uredništva in vodstva, v četrtem primeru pa je šlo za preseganje pristojnosti in neupravičeno uporabo službene opreme.
VEČ V TISKANI IZDAJI