Ministrica je vesela, da ima vlada zdaj na mizi konkretne realne ocene slabega stanja letalske povezljivosti. "Govorimo o več 100 milijonov negativnih učinkov na slovensko gospodarstvo," je poudarila. Odločitve vlade ni želela prejudicirati, opozorila pa je, da je do te še nekaj korakov, saj gre za zahteven postopek, ki terja ogromno usklajevanja.
"Govorimo o letu in pol ali dveh letih trdega dela. Želim pa si, da ministrstvo dobi mandat, da gremo s postopki in iskanjem dodatnih argumentov naprej," je dejala in pojasnila, da bi do tega lahko prišlo v prihodnjih 14 dneh.
Ministrico čudi, da nekateri napovedujejo, da bi morebitni domači letalski prevoznik posloval z izgubo. "Če bodo projekcije kazale, da bo podjetje poslovalo z izgubo, tega podjetja ne bo," je bila jasna in pojasnila, da v tem primeru tudi soglasja Evropske komisije ne bo. Začetni stroški bi bili veliki, zato je lahko po njenih besedah začetno poslovanje tudi negativno, na srednji ali daljši rok pa ne.
Kot je povedala, se začetni strošek ustanovitve novega prevoznika šteje v več 10 milijonih evrov, a je javnofinančno izvedljivo. "To ni nekaj, kar bi državnemu proračunu povzročalo gromozanske probleme. Govorimo namreč o dokapitalizaciji, sredstva zanjo se namenijo iz B-bilance proračuna in ta sredstva ne vplivajo na primanjkljaj. Ne glede na vse, pa je treba tudi s tem davkoplačevalskim denarjem delati racionalno," je ministrica Bratušek opozorila v pogovoru za STA, ki bo v celoti objavljen predvidoma v soboto.
Kot je dejala, je ustanovitev letalskega prevoznika z zasebnim partnerjem najbrž edina realna možnost, da pridemo do dobrega prevoznika, ki bo imel bazo v Ljubljani. "Če imamo partnerja z licenco, s sloti, z izkušnjami, ne bi začeli z ničle, kar je pomembno ne samo zaradi Evropske komisije, temveč tudi vseh drugih tehničnih težav," je pojasnila. Pogovori z morebitnim partnerjem sicer še ne potekajo, ker vlada za to še ni dala mandata.
Glede slabega odziva na razpis za subvencije letalskim prevoznikom je priznala, da so si želeli več, a poudarila, da ni še nič izgubljenega. Razpisi bodo namreč še objavljeni, kar vedo tudi prevozniki, ki linije ne morejo odpreti čez noč, zato na prihodnjih razpisih pričakuje boljši odziv. "Program subvencioniranja letalskih prevoznikov je trileten in ostaja," je zatrdila.
S subvencijami je vlada želela prevoznikom znižati cene storitev na letališču in to je po njenih besedah tudi največ, kar lahko država naredi. "Tudi mi kot država od Fraporta pričakujemo, da zasleduje iste cilje - povečanje prometa na ljubljanskem letališču. Iskreno, včasih imam občutek, da ti cilji na drugi strani niso enaki," je dodala.
Na vprašanje, ali je bila prodaja Aerodroma Ljubljana nemškemu Fraportu napaka, je odgovorila, da bi bile razmere danes bržkone enake tudi v primeru, da bi ljubljansko letališče ostalo v domačih rokah. Kot veliko napako je medtem označila prodajo Adrie Airways nemškemu skladu 4K. Dejstvo sicer je, je poudarila, da Adria Airways v takem obsegu, kot je delovala, ne bi mogla več delovati. Bi bilo pa mogoče ustanoviti novo podjetje, torej ohraniti zdravo jedro, a v bistveno manjšem obsegu in na ta način bi se dalo Adrio Airways rešiti.